Koža ne pozablja, odmerki UV-sevanja se seštevajo vse življenje

Naravna polt brez zagorelosti je spet moderna. Kaže naše znanje in zdrav­stveno ozaveščenost ter nam zagotav­lja, da bo tudi čez leta naša koža mladostna in brez poškodb, ki jih povzroča nezaščiteno izpostavljanje soncu in drugim virom UV-sevanja.

Dobro vemo, da sonce koži škodi, vendar je hkrati potrebno zaradi vitamina D. Kako naj torej ravnamo? Vsakodnevna zaščita pred soncem ima prednost pred izpostavljanjem soncu za tvorbo vitamina D v koži.

Za vitamin D poleti trikrat na teden za pet do deset minut pokažimo opoldanskemu soncu nezagorelo kožo dela okončin, vse leto uživajmo živila, bogata z vitaminom D, po nasvetu zdravnika pa tudi prehranske dodatke z vitaminom D.

Zaščita z oblačili je najcenejša, enakomerna in uravnotežena

Letošnji slogan projekta Euromelanoma se glasi: »Uporabljate zaščito? So tudi lažji načini, kako se zaščititi pred soncem.« Kemični varovalni pripravki namreč niso namen­jeni podaljševanju časa, ki ga preživimo na soncu.

Zaščita z oblačili je najcenejša, najbolj predvidljiva, enakomerna in uravnotežena, zanesljiva, varna in do kože prijazna. Kadar se ne moremo umakniti močnemu soncu, oblečemo pokrivna oblačila iz lahkih in gostih tkanin z dolgimi rokavi in hlačnicami. Boljšo zaščito omogočajo ohlapna oblačila živih ali temnejših barv in v več plasteh.

Prav je, da na zaščito kože pred soncem mislimo vsak dan in ne zgolj, kadar gremo na dopust na morje. Med 10. in 17. uro se ne gibljemo na prostem brez zaščite kože in oči. Upoštevamo pravilo sence. Ko je dolžina sence krajša od dolžine telesa, poiščemo ali si naredimo senco. Na glavo si nadenemo širokokrajni klobuk ali kapo z dolgim ščitnikom v legionarskem kroju s podaljškom za zaščito uhljev in vratu.

Nosimo očala ustrezne kakovosti in oblike, ki onemogoča stranski prehod sončnega sevanja v oči. Izpostavljene dele telesa dodatno zaščitimo s kemičnimi varovalnimi pripravki, na primer s kremo za zaščito pred soncem s faktorjem najmanj 30.

Odmerki UV-sevanja se seštevajo

Sončna svetloba vsebuje tudi škodljivo ultravijolično (UV-) sevanje, ki ga naša čutila ne zaznajo, čeprav je ob spremembah ozračja vedno bolj intenzivno.

UV-žarki povzročijo takojšnjo škodo, denimo zagorelost kože, sončne opek­line, zmanjšanje imunske odpornosti, in številne poznejše škodljive posledice, kot so pospešeno staranje kože, kožni rak, siva mrena, ki se izrazijo šele po več letih izpostavljanja.

Poškodbe zaradi UV-sevanja z visoko energijo se začnejo dogajati že v otroštvu in se z leti počasi kopičijo, koža namreč ne pozablja. Soncu smo v vsakdanjem življenju nenehno izpostavljeni: pri delu na vrtu, na sprehodu, pri rekrea­ciji ali športu na prostem, na pik­niku in pri drugem druženju zunaj, ob vsakodnevnih poteh po opravkih, med kolesarjenjem ali hojo v šolo in službo ter pri poklicnem delu na prostem.

Prejeti odmerki UV-sevanja se v teku življen­ja seštevajo.

Prilagodimo zaščitne ukrepe

UV-sevanje je najmočnejše v štirih opoldanskih urah. Še zlasti intenzivno je poleti na jasen in sončen dan. Zaradi odboja od vode, snega, skal ali betona se zelo okrepi, seže tudi v senco za vidno svetlobo in nas lahko opeče celo tam.

Sončenje v solariju nima nobenih pozitivnih zdravstvenih učinkov in je celo bolj škodljivo kot izpostavljanje naravnemu soncu. UV-sevanje v solariju tudi zelo stara kožo in povzroča zgodnji razvoj gub.

V vremenski napovedi je pričakovana dnevna moč UV-sevanja izražena z UV-indeksom in temu prilagodimo zaščitne ukrepe.

Preberite še: Tip kože, ki ga sonce opeče že v pičlih treh minutah (in kako blažiti sončne opekline)

Morda vas zanima tudi: Trendi v manikiri: najlepši nohti za sezono pomlad/poletje 2023