To je Kukušnjak: kjer imajo kure jajca (in veliko idej)

Za Kukušnjak, ki se je nedavno odprl na Mariborski cesti v Celju, je težko najti le eno besedo, saj se v njem prepleta neskončno idej in ustvarjalnih zamisli. Je pravzaprav prostor z veliko različnimi nameni, cilji in tudi zgodbami, ki ga poosebljajo. Je trgovinica, razstavni prostor, pisarna, skladišče, galerija in prostor za druženje, predvsem pa si dekleta, »kure, ki imajo jajca«, zanj želijo, da zares postane »valilnica dobrih idej«. Tista glavna rdeča nit Kukušnjaka, pa se je že izvalila pred približno tremi leti.

Zgodba z druge strani sveta

To so emajlirani lončki Cuckoo Cups. Tisti, ki so tako prisrčno darilo mami za materinski dan ali učiteljici ob koncu šolskega leta. Ustvarila jih je Nina Majcen, ki o njih pravi, da se je njihova zgodba začela daleč stran, na Novi Zelandiji … Tam je namreč Nina leto dni potovala z avtodomom, delala v avtokampu in se domov vrnila s poslovno idejo o izposoji nizkocenovnih bivalnikov in avtodomov. Nest Campers se imenuje njeno start-up podjetje, znotraj katerega pa je povsem spontano in nepričakovano uspešno odkrila še eno tržno nišo – Cuckoo lončke.

»V sklopu podjetja Nest Campers so nastali prvi Cucukoo lončki, tudi ime izhaja iz enega od modelov avtodoma, najmanjšega namreč imenujemo Cuckoo bivalnik. Hitro sem se zavedala, da moram za uspešno promocijo dela z avtodomi ustvariti nekaj, kar bo pritegnilo na socialnih omrežjih, nekaj, da bo zanimivo in bo ljudem všeč,« začne svojo pripoved Nina in se vrne nazaj v čas, ko je začela s Kitajske naročevati nogavičke z logotipom, zakupila domeno in si predstavljala, da se bodo ljudje slikali v njih v avtodomu. »Potem pa sem naročila še dva potiskana lončka iz Anglije, takšna 'outdoorsy', ki bi prav tako lahko bila dobra stvar za na fotografije.«

Kako zagotoviti tisk?

In tako se je začelo. Ko je ugotovila, da se je napis z lončkov v pomivalnem stroju spral, ni bila zadovoljna. To ji ni dalo miru, zato je kupila podobne emajlirane lončke v celjskem podjetju Emo, ki ima dolgo zgodovino izdelovanja emajlirane posode, tedanji fant ji je izdelal nalepke, s sestro Urško Golob, ki je odtlej tudi pomembna soustanoviteljica podjetja, sta vse skupaj fotografirali in bolj za hec vse skupaj objavili na Facebooku. »To je bilo na začetku decembra, ravno je bila sezona obdarovanja in popolnoma nepričakovano je bil odziv zelo dober, ljudje so želeli to kupiti, naročila so kar prihajala. Tega nismo pričakovali, nismo vedeli, kako in kaj,« še pove Nina, ki si je odtlej belila glavo, kako zagotoviti dober tisk, ki se ne bo spral.

Sprva sta prodali nekje 50 do 60 lončkov, a za takšno količino sta jih morali izdelati 300. Tisk s sublimacijo ni bil obstojen, barva se ni lepo prijela. Ko je prišel materinski dan, sta se že projekta lotili bolj pogumno, naročili 500 lončkov s Pavčkovo pesmijo o mami, toda izdelki iz industrijske peči so bili uničeni. »Cele noči sem bedela, norela, nisem vedela, ali jih bo lončke sploh lahko odposlala ali ne. Tedaj je bil prelomen čas, ali bo šlo ali ne.«

A naposled se je le razvilo sodelovanje z Emom, četudi je bilo v začetku do njih zelo težko priti, pravita dekleti. Danes so napisi vžgani v posodo. »Ta barva postane del emajla, s tako močno temperaturo je notri odžgana,« pove Urška.

Zgodil se je bum

V prvem letu je podjetje, ki je sprva delovalo nad garažo Nininih in Urškinih staršev, povsem nepričakovano dobilo več kot 10.000 naročil. Odtlej številke le rastejo, prav tako tudi ponudba. Prodaja čez celo leto ni konstantna, pravi Nina, veliko prodajo pozimi ob poslovnih darilih in na prazničnih stojnicah. Pravi bum pa so dekleta, ob Nini in Urški sta zaposleni še dve, doživela ob letošnjem materinskem dnevu. »Bil je čas koronavirusa in podrli smo vse rekorde. Ljudje niso mogli nikjer ničesar kupiti, poleg tega niso mogli, morda niti hoteli do svojih mam, mi pa smo jim omogočili pošiljanje na dom s posvetilom. Zgodil se je bum, na eni točki smo imeli 8 punc, ki so delale 12 ur na dan, da smo sploh zmogli odpošiljati naročila. Spet vse povsem nepričakovano, vedno se nam to zgodi,« v smehu pripoveduje Nina.

Prvim lončkom z motivi za materinski dan so se sicer v teh letih pridružili tudi personalizirani – vsak, si ga lahko (do 15 znakov) oblikuje po svoje. »Sprva smo imele okoli 10 motivov, zdaj jih je že več kot 40.« Ob lončkih z izvirnimi in unikatnimi napisi v prodajo vključile tudi emajlirane džezvice, krožnike, pa tudi lesene deske, obešala za ključe, novost je velika posoda z receptom za govejo juho in cedilom, ki pravi, »da te nikdar ne bo pustil na cedilu«.

»Nismo prvi, ki smo na trg prišli z emajliranimi lončki, mislim pa, da smo bili zagotovo najbolj opazni in imamo veliko pri tem, da se je tudi tako razširila in vrnila ta želja po emajlirani posodi in kupovanju teh lončkov. Pred tremi leti tega na trgu ni bilo,« pristavi Urša, mama treh otrok in bolj umetniški del tandema, Nina predstavlja podjetniški pogon, pravita sicer o svojih vlogah. Povesta tudi, da je že ogromno posnemovalcev in medtem ko Nina zaradi tega nori, jo Urška miri: »Če te kopirajo, potem imaš očitno dobre ideje.«

Priljubljena retro nota

»Dejstvo je, da bomo zgodbo širili iz Slovenije, že zdaj imamo veliko povpraševanja iz Hrvaške. Na Balkanu je precej priljubljena ta retro nota, poleg tega pa delam v camping industriji, in za kampiranje je takšna emajlirana posoda najboljša. Zato želimo našo zgodbo širiti čez meje,« pove Nina, sicer ponosna na to, da gre za popolnoma slovenski produkt, ki so se jim naposled v Kukušnjaku pridružili tudi drugi slovenski ustvarjalci s svojimi izdelki.

Kukušnjak je tako nastal izključno zaradi lončkov, ker so dekleta potrebovala nove, večje prostore. »Kukušnjak je bolj showroom. Takšna trgovinica bi verjetno imela velik potencial nekje v centru Ljubljane, Celje pa ima že od nekdaj problem, da ima sicer cel kup lepe ponudbe, a se ta enostavno ne obnese. Ni kupne moči. A sami smo s tem prostorom predvsem dobili prostor za skladišče, prostor za delo,« pove Urška.

Valilnica idej

Hkrati si želijo, da bi se v Kukušnjaku rojevale dobre ideje tudi med njihovimi obiskovalci, kreativnimi mladimi, ki v Celju ne najdejo veliko prostora za kreativno izražanje. Kot pravijo, bodo redno pripravljali posebne KUKU dogodke, delavnice, pa tudi izobraževanja in tako dalje.

Ko vstopiš v Kukušnjak, se ti sprva zdi, da je vse skupaj le majhna trgovinica, nato pa se za vsakim vogalom odpre kaj novega: od galerije, kjer svoja dela razstavlja Ninina in Uršikina mama, pa do simpatične terase za druženja.

Želijo si, da bi se v Kukušnjaku tako odpirala tudi nova poznanstva, ideje in priložnosti.