Marja Milič: Če ne bomo varčevali za pokojnino, bomo svojo starost prepustili državi

Denar je sveta vladar, pravijo, a strokovnjakinja za finance in ustvarjalka podkasta Money-How Marja Milič pravi drugače. Meni, da bi moral biti denar naš delavec, ne obratno. Ampak, kako priti do tega, da denar dela za nas in da mi postanemo gospodarji svojega denarja? Z nami je delila le kanček svojega bogatega znanja in podala nekaj koristnih nasvetov, da boste bolj spretni pri upravljanju, varčevanju in zapravljanju težko prigaranih evrov.  

Že dolga leta se ukvarjate s financami, svoje znanje pa delite tudi s poslušalci podkasta Money-How. Kako ste prišli na idejo, da začnete snemati podkast na temo financ?

Ideja se je rodila kar sama od sebe. Trinajst let sem bila specializirana novinarka za področje osebnih financ, potem urednica in odgovorna urednica. Napisala sem več kot tisoč člankov o osebnih financah, bila avtorica in urednica treh knjig. V tem času sem ustvarila precej finančno izobraževalnih dogodkov in vsebin ter nekako postala evangelist finančnega opismenjevanja pri nas. Najbolj pomembno pa je, da sem v tem času pridobila ogromno znanja in izkušenj ter zaupanje ljudi. 

Ko sem se odločila za karierni premik, se je vse skupaj začelo pravzaprav tudi premikati. Dobivala sem precej vprašanj o upravljanju denarja, nekaj časa sem odgovarjala v kratkih objavah na družbenem omrežju Linkedin, potem pa je bilo tega preveč, zato sem se odločila narediti finančni podkast Money-How. To je prvi podcast o upravljanju denarja pri nas. 

S ponosom lahko rečem, da je Money-How edini, ki ponuja neodvisno vsebino s področja financ v Sloveniji. Vsebina je tudi začinjena s kančkom kritičnosti. To v svetu financ zelo pogrešam, zato brez dlake na jeziku povem, tako kot je in to marsikomu tudi ni všeč. Vsebino takšno, kot je, pa najbolj cenijo poslušalci, večinoma so to milenijci in zilenijci.

Money-How je večino časa uvrščen na vrhu lestvice Top Charts na Apple Podcasts kot eden najbolje poslušanih podkastov v Sloveniji.

Idejo je podprl tudi moj novi delodajalec – Capital Genetics, kjer sem zaposlena kot direktorica za strategijo in poslovni razvoj. Skupaj pa smo ustanovili tudi odprti ekosistem znanja Biznispace.com, preko katerega delimo znanja s področja financ (Money-How) in v kratkem tudi podjetništva (99 problems).

Opazila sem tudi, da bi radi hitro nadoknadili zamujeno, zato znamo tudi skočiti v visoko tvegane špekulativne naložbe, sploh če je z njimi zaslužil sosed ali znanec. 

Znamo Slovenci ravnati z denarjem?

Številne raziskave kažejo, da ni tako zelo slabo ter da smo v primerjavi z drugimi državami relativno finančno pismeni. Vse je stvar interpretacij. Raziskave kažejo eno, statistike kažejo drugo, življenje kaže tretje.

Menim, da smo mojstri gospodinjskih financ. Torej obvladamo spremljanje prihodkov in znamo odšteti odhodke. Znamo tudi denar kopičiti na banki. Premalo pa razmišljamo o jeseni življenja. Nekateri začnejo varčevati za pokojnino šele pri 55-letih, nekateri nikoli. Opazila sem tudi, da številni iščejo izgovore, zakaj ne morejo varčevati in radi povedo, da so drugi krivi za njihovo finančno situacijo – država, politiki, podjetniki, šefi… dejstvo pa je, da smo sami gospodar svojega življenja in usode. Če nam karkoli ni všeč, moramo stopiti iz cone udobja in začeti spreminjati tisto, kar nas moti.

Opazila sem tudi, da bi radi hitro nadoknadili zamujeno, zato znamo tudi skočiti v visoko tvegane špekulativne naložbe, sploh če je z njimi zaslužil sosed ali znanec. Te finančne avanture se pogosto končajo kot polomija. Spomnimo se finančnih prevar zadnjega desetletja, kot so Finanzah Forex, FX Run, Unaico, Luxuris, številni ICO projekti, One Coin… V teh smo bili Slovenci vedno med bolj aktivnimi.  

Pod črto – mislim, da je še zelo veliko prostora za izboljšanje finančne pismenosti Slovencev.

Če nam karkoli ni všeč, moramo stopiti iz cone udobja in začeti spreminjati tisto, kar nas moti.

Med poslušanjem vašega podkasta se mi je vtisnilo v spomin, ko ste dejali, da so tisti, ki pravijo, da ne vedo, kam je šla njihova plača, slabi gospodarji/šefi. Kako postati boljši oz. dober gospodar svojega denarja?

Odgovor je zelo preprost – dober gospodar v vsakem trenutku ve, kje je njegov denar in kaj ta počne. Denar je tvoj delavec, ne obratno. To pomeni, da denar spremljaš – prihodke in še zlasti odhodke. Tako spoznaš sebe in svoje nakupovalne navade ter sprožilce, ki te zapeljejo v trošenje. Obstaja cel kup mobilnih aplikacij, ki ti omogočajo, da spremljaš svoj denar, lahko zapisuješ tudi v Excel ali beležko. Vsak nakup potem ozavestiš in premisliš, ali res potrebuješ to ali ono. To je prvi korak. 

Bolj kot, kako postati dober gospodar svojemu denarju, je pomembno vprašanje, kako postati dober gospodar svojemu premoženju. To je širši koncept, ki vključuje celovito upravljanje osebnega premoženja – vse od gospodinjskih financ, do investicij, zavarovanj …  

Omenjate tudi tok denarja in kako finance pravilno razdeliti. Obstaja kakšno pravilo, ki se ga je dobro držati, ko pride plača na račun?

Pravila si izmišljujejo prodajalci, zato da ti nekaj prodajo. Pri upravljanju denarja obstajajo prakse, ki prinašajo boljše finančno zdravje in prakse, ki ne.

Vsak naj ravna po svojih najboljših zmožnostih, z zavedanjem, kakšne so lahko posledice naših odločitev. Če ne bomo varčevali za pokojnino, smo se odločili prepustiti svojo jesen življenja v roke države. Pokojnine bodo nizke in življenje brez prihrankov težko.

Najbolj pomembna »položnica«, ki jo plačamo vsak mesec, položnica za dolgoročno varčevanje, šele nato sledi plačilo položnic za tekoče stroške in kratkoročno varčevanje.

Za poslušalce Money-How sem pripravila zemljevid oziroma skico toka denarja. Ta prikazuje, da je najbolj pomembna »položnica«, ki jo plačamo vsak mesec, položnica za dolgoročno varčevanje, šele nato sledi plačilo položnic za tekoče stroške in kratkoročno varčevanje. To ni nova pogruntavščina. To so učili že veljaki v Babilonu – najprej plači sebi, nato drugim. Varčevanje ni nič drugega kot potrošnja v prihodnosti. 

Koliko denarja nameniti dolgoročnim ciljem? Pravilo palca pravi, da okoli 10 odstotkov. Toda, zakaj bi se omejevali, če lahko namenimo 5 ali 30 odstotkov? Namenite toliko, da boste udobno živeli s svojo odločitvijo, pa četudi je to 10 evrov. Danes je 10, jutri bo pa 50 ali 250.

Dobila sem tudi odzive ljudi, ki imajo 700 ali 800 evrov mesečne plače in sprašujejo, kako v tem primeru varčevati? Težko! Imajo dve možnosti, ali dvigniti prihodke, ali krčiti stroške, čeprav verjetno tu ni več veliko prostora za rezanje. Prvi ukrep, torej dvig prihodkov, pa je povezan s precejšnjim angažmajem in večkratnim vstopom v cono neudobja in posledično je zelo nepriljubljen. Toda, če danes težko živimo s 700 evri, prepolovite ta znesek, kajti toliko bo v današnjih evrih v prihodnosti znašala naša pokojnina. Brez prihrankov bo življenje zelo težko. Finančno breme oskrbe na stara leta pa bo padlo potem na naše otroke, ki pa se bodo tudi sami ukvarjali z lastnimi finančnimi izzivi.

Prihodnost naše družine je torej lahko odvisna od tega, kaj mi danes počnemo z denarjem.

Glede na to, da v šolskih programih za zdaj ni finančne vzgoje, je vse prepuščeno staršem. Nekateri se glede financ znajdejo bolje kot drugi. Kaj bi vsak starš moral naučiti svojega otroka, da bi znal upravljati s svojim denarjem?

To je zelo široko vprašanje in o tem se pišejo knjige. Izpostavila bi nekaj praks naših staršev:

1. O denarju se ne govori. To je tabu tema. Ni potrebno izgovoriti niti ene besede, otroci opazujejo in vedo, kakšen je vaš odnos do denarja. Celo več, nekateri ga posvojijo. Dobra novica je ta, da se mladi prek raznih družbenih omrežji, kot so Reddit, Discord, TikTok, Youtube… samoprevzgajajo in opuščajo slaba prepričanja o denarju in investiranju, ki so jih dobili od staršev.
2. Starši nimajo finančnega znanja, zato težko predajo vsebino otrokom. To je eden od pogosto slišanih izgovorov. Vsak dan rokujemo z denarnico in vsak dan sprejemamo finančne odločitve, zato se je nujno potrebno izobraževati. Z znanjem bomo sprejemali tudi boljše finančne odločitve, recimo, znali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: ali obstaja valutno tveganje pri najemu posojila v švicarskih frankih, ali imam z nakupom naložbene police zadostno pokrito zavarovanje za primer smrti, ali je 5-odstotna donosnost na dan realna in tako dalje. Znanje pa je najboljša investicija, ki se obrestuje ne le nam, pač pa tudi našim otrokom. Gre za verižno reakcijo.
3. Staši so imeli slabe izkušnje in ta strah, prepričanje prenašajo na otroke. Številni starši so se denimo opekli z naložbami v balkanske sklade in delnico NKBM. S tem so naredili kup finančnih napak, ki bi se jim dalo izogniti, če bi imeli znanje (točka 2). Recimo stavili so na eno delnico oziroma eno regijo in niso poskrbeli za razpršenost. 

Nasvet za starše: S partnerjem se pogovarjajte o denarju in finančnih izzivih. Če nimate znanja, se skupaj izobražujta. Nihče ne bo bolje poskrbel za vaš denar, kot vi sami. Bančniki, zavarovalničarji, borzniki, finančniki in drugi, nimajo vedno vašega interesa v prvem planu, saj morajo doseči tudi prodajne cilje.

Dokler ste mladi, tvegajte več. Investirajte v delnice oziroma delniške vzajemne sklade ali sklade, ki kotirajo na borzi (ETF).

Otrok naj začne spoznavati vrednost denarja že v vrtcu, recimo kaj lahko kupi z enim evrom. To so prvi pomembni koraki k osamosvajanju. Otroku dajte žepnino in nekaj napotkov, kako ravnati z njo. Ne odločajte o tem, kako bo denar trošil, pustite, da naredi tudi kakšno finančno napako. Na napakah se učimo. 

Bi lahko dali še kakšen nasvet mladim, kako naj ravnajo s svojo žepnino ali štipendijo?

Tako kot ostalim svetujem, da spremljajo svoj denar. Poznam primere mladih, ki so v parih mesecih s skrbim vodenjem denarja, prihranili več 10 ali 100 evrov. Poanta je, da ozavestimo nakupe in se vprašamo, ali res moram danes še tretjo kavo spiti v baru. Evro na evro, pa se nabere. V petih letih so to lahko tisočaki. Če lahko, naj del denarja namenijo dolgoročnemu varčevanju, torej, gre za cilje, ki jih bomo uresničevali čez več kot pet ali deset let (recimo nakup stanovanja).

Dokler ste mladi, tvegajte več. Investirajte v delnice oziroma delniške vzajemne sklade ali sklade, ki kotirajo na borzi (ETF). Sklade lahko kupimo že z 20 evri, tudi delček delnice oziroma frakcijo delnice lahko kupimo že z nekaj evri.

Številni mladi tudi eksperimentirajo na kripto trgu. Tam se lekcije iz finančnega sveta hitreje usvojijo. Gre za izredno nihajno in špekulativno naložbo, saj je prihodnost vpeljave tehnologije še zelo nejasna in se spreminjajo pravila igre dobesedno iz dneva v dan. 

Vsak dodaten denar, ki ga mladi dobijo za rojstni dan, od birme, Božička in za druge praznike, naj namenijo za denarno rezervo. To je denar, ki nam pride prav v nepričakovanih situacijah, bodisi za nakup novega kolesa, računalnika, telefona… 

Vse mlade spodbujam, da od 15. leta dalje delajo preko študentske napotnice. S tem ne le služijo denar, pač pa pridobivajo znanje in izkušnje ter gradijo mrežo poznanstev, ki jim lahko pride prav pri iskanju službe.

Pazite, kako komunicirate preko družbenih omrežij, navadite se spoštovati različna mnenja in različnost, opazujejo vas tudi kadrovniki. Gradite na svoji osebni blagovni znamki, izobražujete se, bodite proaktivni.

Priporočamo tudi: Koliko zaslužijo youtuberji?

Preberite še: Triki pri varčevanju, da bo denar delal za vas in ne vi za njega

Morda vas zanima tudi: Ko otrok postane ovira na poti do kredita