Ciril Komotar: Gledalke so vesele, ko v vlogu vidijo ženo in hči ali celo psa

Niti slučajno me ne zanima avtomobilizem, razen, ko gre za najnujnejša dejstva, ki se tičejo osebnega jeklenega konjička, ki me vozi naokrog. Pa vendar mi ob vlogih Komotar minuta kot blisk mine poučevanje o jeklenih konjičkih. Ciril Komotar, ki je že vrsto let avtomobilistični novinar, v zadnjih letih pa tudi vloger, natančno ve, da so njegovi prispeki privlačni širši publiki, ker avtomobile predstavlja na sproščen in gledljiv način, v vlogih razkriva tudi del sebe in svoje družine.

Do avtomobilov, ki jih je v novinarski karieri preizkusil že več kot 2500, še danes čuti enako navdušenje kot nekdaj, ko ga je z njimi spoznaval oče. »Meni se zdi pomembno, da vsebina, ki je meni ljuba in do katere sem totalno entuziastičen, doseže čim več ljudi. Zato jo namenoma poenostavljam in naredim bolj poljudno,« pravi najbolj znani slovenski vloger, ki pa že gleda tudi v prihodnost. Komotar minuti, ki ima na youtubu 37.000 naročnikov, se bo pridružilo podjetje Komotar kreativa. 

Že kar nekaj časa ste avtomobilistični novinar, zadnja leta pa tudi vloger. Kje in kdaj se je začela ta ljubezen do avtomobilov?

Sliši se klišejsko, a ne bi moglo biti bolj res: ljubezen do avtomobilov mi je bila položena v zibelko. Oče je bil velik zanesenjak in tudi po poklicni poti tesno povezan z avtomobilizmom. Delal je na AMZS celo svojo kariero in že kot otrok sem bil zato v stiku z vsemi vrstami mobilnosti. Zdi se mi ključno, da sem razvijal afiniteto to vsega premikajočega. Znano je, da sem avtomobilski novinar, ampak iskreno, čisto nič manj me ne fascinirajo letala, plovila in tako dalje.

Kot otrok na ulici vidiš marsikaj, stvari so me začele zanimati in brez, da bi me oče usmerjal v to, sem razvil nek odnos do avtomobilov in mobilnosti na splošno, ki mi je bil zelo blizu, še veliko preden sem sploh postal avtomobilistični novinar. To je ljubezen, ki traja že od otroštva. Kljub temu, da je ta ljubezen z menoj že celo življenje, postaja samo še močnejša in ne bledi. Zaradi tega tudi lahko delam, to kar delam.

Ne glede na to, da ste prevozili že toliko avtomobilov …

Ja, povedal sem že, da sem v karieri peljal že preko 2500 avtomobilov. To ti da kilometrino, neko zaledje in znanje, iz katerega lahko črpaš, ko voziš avtomobile in jih ocenjuješ. Ni pomembno le to, kar slišiš o avtomobilu, ki ga pelješ, pomembno je graditi novo izkušnjo, to prepleteš z vsem, kar si vedel že od prej. Le tako lahko nastane dober prispevek, vsebino naredi bolj zanimivo.

Kako se je vaša kariera spremenila z začetkom vloganja in Komotar minute?

V osnovi je moja kariera že 15 let enaka, še vedno poročam o avtomobilih, se je pa spremenil medij. Pisal sem za avtomobilistične revije in spletni portal, zdaj pa to počnem na youtubu, facebooku in instagramu. Trdim, da še vedno počnem iste stvari kot vedno, le da informacije širim na bolj lahkoten način. Dodajam nekatere stvari, ki v klasičnih medijih nimajo kaj iskati ali pa jih je tudi težje prikazati; to je osebnost, humor, ki je meni blizu. Mislim, da je to tudi eden izmed dejavnikov, ki dela Komotar minuto nekoliko drugačno in bolj zanimivo. Ljudje smo po naravi vsaj malo voajerji. Komotar minuta daje vpogled v življenje človeka, ki se ukvarja z avtomobili, ni suhoparni novinarski prispevek.

Komotar minuta daje vpogled v življenje človeka, ki se ukvarja z avtomobili, ni suhoparni novinarski prispevek.

Širna Slovenija vas je spoznala s Komotar minuto, se je od lansiranja vašega vloga vseeno kaj spremenilo vaše življenje, ki ga na nek način (skupaj z avtomobilistični temami) zdaj spremlja zavidljivo število rednih sledilcev? Se štejete za vplivneža?

S ponosom priznam, da sem vplivnež, ker se dobro zavedam, da v tem izrazu ni nič slabega, če je podeljen upravičeno in če influenserstvo pomeni, da na nekoga vplivam, potem to zagotovo sem. Vem, da vplivam na izredno veliko ljudi, ko pride do mnenja o avtomobilih in nakupov avtomobilov, pa tudi do področja prometne varnosti in zavedanja, kaj je pomembno na cesti. Zdi se mi pomembno, da če že imam nek vpliv, da ga izkoristim tudi družbeno koristno. Ravno zato se tudi povezujem z AMZS in podpiram akcijo 0.0 voznik.

Življenje se mi je spremenilo v tem smislu, da me ljudje prepoznajo in želijo imeti stik z menoj. Poleg tega me včasih kakšne izobraževalne ustanove ali podjetja najamejo, da predavam in govorim o svoji poti. To je edina sprememba, ki je izključno pozitivna, vse ostalo je enako kot prej. Vstanem, grem v službo, se ukvarjam z avtomobili in zvečer grem domov. Življenje se mi je spremenilo v smislu prepoznavnosti, a v tem ne vidim negativnih stvari. Po izkušnjah sodeč, so sledilci skoraj izključno pozitivni. In če to pomeni, da nekdo želi stopiti do mene in vzeti selfi za spomin ... To pa je res najmanj, kar lahko naredim. Brez sledilcev, tudi Komotar minute ni. Čutim se dolžnega, da komuniciram z njimi, mogoče jim celo pokažem avto, s katerim sem, vse to se mi zdi super in samo dokaz, da delam dobro.

Se življenje vplivneža sicer hitro zažre v ostale sfere privatnega življenja? Vam uspeva to ločevati? Sicer pa je avtomobilizem vendarle v nekem smislu tudi vaše privatno življenje.

Zasebno življenje morda res do neke mere trpi, a to ni takšno trpljenje, da ga ne bi mogel prenesti. To pomeni, da ko sem z družino na izletu, nas včasih kdo zmoti. A saj nikdar ne počnemo nič takšnega, da ne bi mogel kdo pristopiti. Res da si vsem na očeh in da včasih pač čutiš kakšne dodatne oči na sebi, ko te prepoznajo. Ampak nikoli nisem v življenju počel nič takšnega, kar bi moral skrivati, zato tudi zdaj vse počnem enako kot prej, poleg tega pa, če se obremenjuješ s tem, kdo te gleda, nisi sproščen.

Posebnost Komotar minute je v tem, da privabi tudi tiste, ki jih v osnovi avtomobilizem niti ne zanima. Zakaj menite, da je tako? Kdo je pravzaprav vaša ciljna publika?

Vem zakaj je tako, saj vsebino namenoma tako ustvarjam. V osnovi sem avtomobilistični novinar in svojo vsebino bi lahko zelo zakompliciral, vsak test in prvo vožnjo avtomobila bi lahko prepojil s podatki, s katerimi bi zadovoljil nišo, torej največje avtomobilske zanesenjake, ampak to je zelo majhen odstotek populacije, recimo 10 odstotkov. Meni pa se zdi pomembno, da vsebina, ki je meni ljuba in do katere sem totalno entuziastičen, doseže čim več ljudi. Zato jo namenoma poenostavljam in naredim bolj poljudno. Običajno se držim stran od kompliciranih podatkov in tehnologij, če pa že, jih poenostavim na tak način, da vse zanima.

Tak sem, ne igram, zavedam pa se, da ljudje radi vidijo tudi kaj drugega, kar se v mojem življenju dogaja.

Po drugi strani pa ne smem zanemariti tega, da skušam v vlog vedno vdahniti tudi nekaj humorja. To je univerzalna stvar, ki privlači vse, brez izjeme. Nekaj verjetno naredi tudi moja osebnost, ki je pač takšna kot je. Tak sem, ne igram, zavedam pa se, da ljudje radi vidijo tudi kaj drugega, kar se v mojem življenju dogaja. Po izkušnjah sodeč, je predvsem ženski del gledalk vesel, če v vlogih vidijo mojo ženo in hčer, ali pa celo mojega psa. Poudariti moram, da sem previden pri vnašanju družinskega življenja v vlog. To bi bilo najlažje. Verjamem, da bi postal še bolj priljubljen, če bi ves čas snemal ženo in otroka, dosegel bi več ogledov, toda to nisem jaz. Kadar se Tina in Ava znajdeta pred kamero je to izključno organsko, neprisiljeno in zato, ker sta pač tam bili v tistem trenutku. Včasih jih ni po 3 mesece, ker jih enostavno ni bilo zraven, ko sem snemal. Potem pa sta v dveh vlogih zapored in tisti imajo takoj večjo gledanost. To bi lahko zagrabil in šel v to smer, a tega ne storim, saj mislim, da bi bil zaradi tega neiskren.

Kaj je po vašem mnenju mora imeti dober vlog?

Imeti mora dobro vsebino, pri čemer je ključna stvar način razmišjanja že preden, začneš ustvarjati. Že vnaprej moraš vsaj približno vedeti, kja boš posnel. Neke stvari so sicer improvizirane, a ključna stvar je predpriprava in učenje o vsebini. Če vozim avtomobile, o njih veliko vem in praktično bi kadarkoli lahko o kakšnem kaj povedal, pa še vedno grem pred vsakim vlogom na splet in se dodatno izobrazim. Zelo pomembna pa je še ena stvar: dobra montaža in občutek za tajming. Lahko imaš odlično vsebino, govorimo o kadrih, a če ni dobro zmontiana, bo na koncu izdelek povprečen in negledljiv. Če pa imaš povprečno vsebino, ampak se res potrudiš pri montaži, je lahko izdelek na koncu odličen. To je eden izmed elementov, ki je nujno potreben za dober video.

Koliko je kaj ženske publike na Komotar minuti? Več žensk zanima avtomobilizem, kot si morda mislimo?

Na instagram profilu, kjer imam 50.000 sledilcev, je jasno razdeljeno, da je 75 odstotkov sledilcev moških, 25 pa žensk. Predstavljam si, da je razmerje na youtubu in facebooku podobno. Mislim, da se ženske pri zanimanju za tiste stvari, ki so res pomembne pri avtomobilu, ne razlikujejo tako zelo od moških. Če pogledamo povprečnega slovenskega kupca avtomobila, kaj mu je pomembno? Ekonomičnost oz. dostopnost tega avtomobila, varnost in dizajn. Šele potem pride na vrsto, kakšna je oprema in tako dalje. V teh osnovah menim, da se moški in ženske sledilke ne razlikujejo tako zelo. Verjamem pa, da prihaja do razlik v tistih drobnih preferencah, detajlih. Morda pa slovenski trg čaka bolj prijazne vsebine ali pa ustvarjalko, ki bi bila nagnjena k detajlom, ki zanimajo en ali drug spol. Če morda moške načeloma bolj zanima tehnologija in tehnične stvari, bi morda ženski del publike želel imeti več opravka z uporabnostjo, praktičnostjo, primernostjo za mamo dveh otrok.

Mislim, da se ženske pri zanimanju za tiste stvari, ki so res pomembne pri avtomobilu, ne razlikujejo tako zelo od moških.

Kaj pa vaša žena in hčerka, vesta veliko o avtomobilih? Ste jih tudi vi hčerki položili v zibelko?

Žena ni avtomobilski zanesenjak, opažam pa, da vse bolj ceni dober dizajn, kakovost in tudi tehnične elemente avtomobila, ki skrbijo predvsem za varnost. Ne ustraši se kakšnih novih tehnologij, želi jih preizkusiti in doživeti, kar se mi zdi ključno, saj obstaja vse preveč ljudi, ki jih ta sodobna tehnologija odbija in jih je je celo malo strah. Pri njej pa opažam neko navdušenje nad sodobnostjo.

Avi pa je najbolj všeč to, da ima avtomobil samo dva sedeža in lahko sedi spredaj. Privlačijo jo avtomobilski ekstremi, kar je logično, saj o avtomobilih ne ve veliko, in če se na dvorišče pripelje pick-up ali nek športni avto, takoj zasluti, da gre za nekaj, kar odstopa od uveljavljenih standardov in se potem želi peljati. Kot starš je ne usmerjam ne v eno ne v drugo smer, ne bo mi nič hudo, če bodo avtomobili v življenju nekaj, kar bo ignorirala. Trdim, da tu tudi ni velike razlike med spoloma. Po mojem mnenju imajo ženske pač bolj prirojeno skrb za družino, ko pa pride do nekih interesov, pa ne. Nekaj je neposreden vpliv, lahko bi ji govoril in sugeriral, kateri avto je zanimiv, a zelo redko tako pristopam. Je pa res, da sem ji avtomobilizem morda res položil v zibko, že samo zaradi tega, ker neprestano obkrožena z avtomobili.

Kako vidite prihodnost Komotar minute, glede na to, da se stvari in trendi na socialnih omrežjih hitro spreminjajo? Se že snujejo kakšni novi projekti in izzivi, kakšne so vaše želje za nadaljnjo kariero?

Komotar minuta in Atmosferci, plod sodelovanja s prijateljema in novinarskima kolegoma, Juretom Gregorčičem in Sašo Kapetanovićem, za zdaj ostajajo jedro mojih aktivnosti. Spremembe povezane z evolucijo in nadgradnjami družbenih omrežij bodo terjale tudi določene vsebinske in konceptualne spremembe povezane z le to, a obenem sem prepričan, da mi ne bo hudega, če bo vsebina pristna in celostno dobro zaokrožena.

Kaj pa naprej? Temelji so že položeni - zavedam se, da ne bom večno vlogal, zato sem pred nekaj meseci, skupaj s svojo poslovno partnerko, Majo Jensterle, ustanovil družbo Komotar kreativa, katere glavni fokus je jasen: videoprodukcija vseh cenovnih razponov, svetovanje in izobraževanje, ter digitalni marketing povezan predvsem z družbenimi omrežji, med katerimi prednjači Instagram. Ostajam torej znotraj področij, ki jih obvladam, in znotraj katerih se odlično počutim. 

Preberite še: BogiŠpanec v Sloveniji: Da izgovorim besedi smrekovi vršički, moram zapreti oči

Morda vas zanima tudi: Marko Grilc: Ni je take živali, kot je moja Nina