Brigita Bračko: Slovenka, ki živi (in dela) na Baliju! Poglejte, kaj je ustvarila z možem

Brigita in Tomaž Bračko se ukvarjata z izboljšanjem počutja ljudi, ona kot hipnoterapevtka, on kot strokovnjak za spanje. Pred časom pa sta se odločila, da svoja znanja združita in ustvarita program za otroke v slovenskem jeziku.

In tako je nastala digitalna platforma MALiE, ki pomaga otrokom pri izboljšanju spalnih navad, obvladovanju tesnobe in strahu, razumevanju čustev, boljši osredotočenosti, učenju čuječnosti in meditacije ter večji kreativnosti. 

Pred tremi leti ste spakirali kovčke in se z družino odpravili na potovanje okoli sveta. Kako vam je to uspelo?

Res je, tik pred pandemijo nam je potovanje uspelo zaključiti, tako kot smo ga načrtovali. Z idejo smo se že nekaj časa poigravali, prišla pa je iz različnih ponudb letalskih družb, ki so v tistem času aktivno organizirale lete okoli sveta.

Ker je bila pot v lastni organizaciji, je bilo potrebnega veliko angažmaja, a na koncu nam je uspela nepozabna pot v kraje, ki bi jih sicer težko obiskali, saj so tako daleč, da se tja enostavno ne odpraviš, ko imaš samo dva ali tri tedne časa.

Obiskali smo London, Singapur, nekaj otokov na Filipinih, Novo Zelandijo, Fiji, Cookove otoke, Los Angeles in Havaje. Pot ni bila zastavljena prezahtevno in res smo se naužili lepot narave. Še posebej je bilo fascinatno potovanje po otokih Pacifika. 

Najbrž je takšno potovanje mogoče le, če imaš veliko prihrankov ali pa, če lahko delaš kjerkoli, kot velja za vas. Je delo na daljavo velika prednost?

Vsekakor, saj ti omogoča popolnoma drugačen življenjski slog. Hkrati pa je seveda velika odgovornost, saj redna služba ne obstaja. Včasih se sliši to zelo romantično in mnogo ljudi sanja o takšnem načinu življenja, a vendar moraš biti človek za to.

Verjamem, da bi nekomu, ki je vajen redne službe in rednih mesečnih prihodkov, takšno življenje predstavljajo izjemen stres.

Nam pa je način življenja, ki ga živimo, velik izziv. Dnevno so pred tabo nove preizkušnje, iskanje novih poti in navsezadnje prilaganje novemu življenju.

Če povzamem, življenje digitalnega nomada je čudovito, saj se mi zdi, da resnično živiš življenje, a hkrati je pomembno, da imaš v sebi veliko avanturistične žilice, ki se nanaša tako na delo kot na življenje. 

Kako pa se je vajin sin navadil na potovanje in življenje v tujini?

V resnici sva ga na potovanja začela privajati že zelo zgodaj. Njegova prva daljša pot z letalom je bila, ko je imel komaj dve leti, takrat smo potovali na Maldive. Preden smo se odpravili na daljšo pot okoli sveta, pa sva z otrokom prepotovala še Mauritius, Dubaj in Abu Dhabi ter Bali.

Nekaj kilometrine je tako že imel za sabo. Ko smo se odpravili na potovanje okoli sveta, je imel Luka pet let in zanj je bila to nepozabna izkušnja. Še danes se velikokrat spomni nepozabnih doživetij. 

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Brigita Bracko || Hypnotherapy, NLP, Mindfulness (@brigitabracko.hipnotherapy)

Trenutno živite na Baliju, kar zveni sanjsko. Pa je tudi v resnici tako?

Na Bali smo se preselili za daljše obdobje, tako da je sin zamenjal tudi šolsko okolje in tukaj obiskuje četrti razred. Zveni sanjsko in seveda je sanjsko, a hkrati življenje na drugem koncu sveta prinaša velike izzive, predvsem na začetku.

Zdaj smo se že dobro ustalili in res uživamo življenje, ki je popolnoma drugačno od tistega v Ljubljani. Vesela sva predvsem, da se Luka odlično počuti v šoli in mu način šolanja izjemno ustreza, veliko bolj kot doma.

Večino časa preživijo na prostem, šolanje poteka precej bolj izkustveno, ustvarjajo skupinske projekte, v šoli imajo lasten vrt, ki ga učenci dnevno urejajo.

Tudi učenje matematike, ki je zdaj že precej zahtevna, poteka na zelo prijazen način, skozi igro v živo ali računalniške programe. A Bali ima dva obraza, enega za turiste in enega za domačine ter tiste, ki radi živimo bolj pristno življenje. 

Kakšen pa je »manj prijazen« obraz Balija?

Na žalost kot gobe po dežju rastejo veliki kompleksi namenjeni turistom, ki se na Baliju želijo zabavati in živeti zahodnjaški način življenja.

To je seveda super, da se za vsakega nekaj najde, a vse te ogromne površine, klubi in hotelski kompleksi uničujejo okolico in brišejo pristnost Balija, takšnega kot je bil nekoč.

Mi živimo v Cangguju, to je v resnici obmorska vasica, kjer so se pred dvajsetimi leti razprostirala riževa polja daleč naokoli. Danes temu ne moremo več reči vasica, ampak mestece, ki ima svoj šarm in neverjetno energijo.

Žal pa so ostala le še redka riževa polja, skozi katera vodijo ozke asfaltirane ceste, nabito polne motorjev in ko se vmes pripelje še kakšen avto, hitro nastane večkilometski zastoj. Ker glavnina prometa poteka na motorjih, se tudi ti zastoji neverjetno hitro in samodejno uredijo, promet steče naprej kot da se ni nič zgodilo.

Moj odgovor, če je sanjsko, je seveda da, sicer se ne bi odločili za Bali. Verjamem pa, da za nekoga, ki ni vajen potovanj in si ne more predstavljati življenja, kjer ne moreš spiti kozarca vode iz pipe in kjer se ti v kakšni restavraciji na plaži mimo noge zapodi ščurek ali podgana, to zagotovo ni sanjska destinacija. (smeh)

Z možem sta nedavno zasnovala poseben projekt – digitalno platformo MALiE. Kako je nastala ideja zanj?

Zelo spontano. Z možem sicer oba delava na področju boljšega počutja ljudi, jaz kot hipnoterapevtka, on kot strokovnjak za spanje. Veliko sva imela različnih povpraševanj prav za otroke.

On dela s številnimi družinami, ki jim pomaga urediti spanje, jaz skozi hipnozo pomagam posameznikom do boljšega počutja na različnih področjih.

Pa vendar sva midva samo dva, otrok, ki imajo težave s spanjem, tesnobnimi občutki, razumevanjem čustev, umiritvijo, koncentracijo in splošnim slabim počutjem, pa je na žalost veliko več.

Odločila sva se, da najina znanja združiva in narediva program za otroke v slovenskem jeziku in tako je nastal MALiE. Malie v havajskem jeziku pomeni miren oziroma umirjen. 

Kakšen pa je namen programa?

Ker se oba zavedava, kakšen pomen ima razumevanje delovanja uma in učenje različnih tehnik meditacije, čuječnosti ter razumevanje čustev in učenje, kako se z njimi spopadati, je program nastal z namenom, da opolnomočimo male junake, da bodo lažje zakorakali tudi v odraslost.

Skozi izkušnje mojih klientov lahko z gotovostjo trdim, da če bi imeli več znanja, ki se jih otroci naučijo skozi programe, jih življenje ne bi pripeljalo do tako težkih duševnih stisk.

Ključno pa je to, da so vse vsebine prilagojene otrokom in se tehnik čuječnosti, meditacije, dihanja ter ostalih aktivnosti, ki jih zajema program, otroci naučijo na njim prijazen način, skozi igro in prikupne like, ki hitro postanejo prijatelji naših najmlajših.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Brigita Bracko || Hypnotherapy, NLP, Mindfulness (@brigitabracko.hipnotherapy)

Za katero starostno skupino je primeren?

Namenjen je otrokom do desetega leta starosti. Program je razdeljen tako, da je en del namenjen najmljašim, od novorojenčkov do tretjega leta starosti. Tukaj so na voljo različni zvočni posnetki posameznih frekvenc, ki pomembno vplivajo na razvoj in delovanje dojenčkovih možganov. Vsak zvok ima dodano tudi razlago za starše, kdaj se ga uporablja in kako deluje.

Tako lahko vedno sami izberete, kateri zvok je trenutno za vašega otroka najbolj uporaben. Poleg frekvenčnih zvokov pa so za najmlajše primerni tudi zvoki narave, ki so del naših življenj in imajo pomemben vpliv na delovanje otrokovih možganov ter izbrane glasbene vsebine.

Za starejše otroke so na voljo številne zgodbe, ki niso zgolj lepe pravljice, ampak ciljno zastavljene vsebine, ki otroka vodijo k določenemu cilju. Zvočne zgodbe nagovarjajo težave s spanjem, prakticiranje meditacije, čuječnosti in razumevanje ter obvladovanje čustev.

Pomembno je, da poslušanje zvokov in zgodb postane dnevna rutina otrok, saj se naši možgani učijo s ponavljanjem.

Redno dodajamo nove vsebine v program, a pomembno je, da otroci večkrat poslušajo enake vsebine, saj zgodbe vsebujejo pomembne informacije, ki se jih otroci sčasoma naučijo in znajo uporabiti v realnem življenju, ko se srečajo s podobno situacijo.

Zakaj je pomembno, da se otroci naučijo umiriti s pomočjo meditacije, obenem pa povečajo koncentracijo in zmanjšajo občutke strahov?

Na žalost je v zadnjih letih porast duševnih stisk tako odraslih kot otrok izjemno velika. To tudi sama občutim skozi moje delo na področju hipnoterapije, saj se večinoma srečujem z ljudmi, ki imajo težave z anksioznostjo, depresijo in izgorelostjo.

Hipnoterapija je, če zelo poenostavim, na nek način učenje in reprogramiranje naših starih vzorcev in navad v nove, takšne ki nam koristijo. Če živimo 20, 30 ali 40 let v idejah in vzorcih, ki nam škodijo, to seveda ne more rezultirati v nič dobrega in se hitro znajdemo v stiski.

V veliki meri si lahko sami pomagamo tako, da svoj um urimo skozi meditacijo, čuječnost, opazovanje sveta, ki nas obdaja in opazovanje svojih misli.

Ko pridobimo vsa ta znanja in primerno uporabljamo različne tehnike, bomo lažje premagovali različne življenjske ovire. Na žalost življenje iz leta v leto postaja zahtevnejše, soočeni smo z različnimi izzivi in navsezadnje strahovi.

Žal nimamo neposrednega vpliva na naravne katastrofe, vojne, sušo, lakoto, a imamo možnost izbire dveh poti. Lahko se prepustimo melanholičnosti in usodi ter življenje vidimo zelo črno ali pa začnemo spreminjati sebe, svoje občutke in svoje misli.

Ko naredimo slednje, hitro ugotovimo, da se je tudi svet okoli nas začel spreminjati, začnemo verjeti vase in v svoje sposobnosti in tako tudi strahovi počasi izginjajo.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Brigita Bracko || Hypnotherapy, NLP, Mindfulness (@brigitabracko.hipnotherapy)

V zadnjih letih se veliko piše in govori o čuječnem starševstvu. Ste mu tudi vi naklonjeni?

Zanimivo je, da tako zelo poudarjamo čuječnost in je to nekaj, česar se naenkrat vsi učimo. V resnici pa je to nekaj, kar bi moralo biti povsem običajno v življenju vsakega človeka, tako kot je umivanje zob.

Čuječnost ni nič drugega kot biti prisoten v tem trenutku in ja, zelo mi je pomembno, da ko sem z otrokom, da sem takrat prisotna v polnosti, da ga poslušam, sprašujem in odgovarjam.

Nekako sem spontano razvila princip, da ko sem z otrokom in nekaj vmes delam, recimo odgovarjam na maile ali sporočila na telefonu, dam otroku jasno vedeti, da sicer sedim poleg njega, a moram zdaj nekaj narediti in v resnici mentalno nisem prisotna.

Takoj, ko zaključim, pa se mu posvetim in mu to tudi jasno povem, da sem mu zdaj povsem na voljo.

Vedno ko se z otrokom pogovarjam, pazim na to, da ga gledam v oči, da z zanimanjem ustvarjam komunikacijo in da ne odgovarjam spontano na vse, kar pove z »aha«.

Čuječna komunikacija v resnici ne rabi biti dolga ure, lahko traja nekaj minut, saj se otrok potem sam zamoti z igro in mi pogosto reče, da lahko grem in bi bil zdaj rad sam.

Menim, da je čuječnost starša pomembna, saj v današnjem času otrok hitro dobi sporočilo, da je telefon, v katerega starš gleda, veliko bolj pomemben od njega.

Ker se telefonom in ostalim napravam težko izognemo, je pomembno, da otrokom povemo, ko imamo kaj za narediti in potem res odložimo naprave in smo v polnosti prisotni v komunikaciji z otrokom.

Otrok natanko ve, kdaj ga zares poslušamo in kdaj smo popolnoma odsotni, tudi če nimamo nobene naprave v roki in samo naše misli tavajo naokoli.

Z možem že več let poslovno sodelujeta. Je to za vaju prednost ali pa je včasih težko ločiti med delom in zasebnostjo?

Najin zasebni in poslovni svet se prepleta odkar se poznava, to je že več kot 10 let. Dejansko sva se spoznala v skupni pisarni, kjer sva sicer delala vsak svoje stvari.

Kasneje pa so se najini projekti ves čas prepletali, vedno sva imela skupaj pisarno ali delala skupaj od doma, tako da niti ne veva v resnici, kako bi bilo drugače.

Najin način življenja ne pozna ločevanja med zasebnim in poslovnim področjem, zato velikokrat sredi dneva razpravljava o zasebnih zadevah in med družinsko večerjo rešujeva kakšno poslovno zadevo.

Osebno me ne moti, da nimamo tega striktno ločenega, saj najina služba ni nikoli služba, ampak del življenja, saj delava stvari, v katerih zares uživava in se medsebojno dobro dopolnjujejo. Tako si lahko vedno pomagava z izmenjavo nasvetov in znanj. 

Kako pa skrbita za ohranjanje zakona, kar se dandanes zdi precejšen izziv, saj se veliko parov razide?

Tako, da se v resnici z ohranjanjem zakona nikoli ne obremenjujeva. (smeh). Na srečo imava zelo podobne poglede na svet, vedno se strinjava in v resnici nikoli nisva imela konfliktov, saj se o vsem pogovoriva in poslušava drug drugega.

Imava tudi podobne želje in ideje glede življenja, ki ga živimo in tako je bila tudi selitev na Bali, ki je bila ena največjih odločitev, spontana in skupna, vključno s strinjanjem sina.

Njega seveda pri vseh najinih velikih odločitvah upoštevava enakopravno in ga prosiva za mnenje, saj verjameva, da le na ta način lahko harmonično živimo in doživimo vse, kar si želimo.

Predvsem pa je ključno medsebojno spoštovanje in poslušanje drug drugega. Pomembno je, da se partnerja ne omejujeta in zavirata, temveč vzpodbujata in si stojita ob strani. 

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Brigita Bracko || Hypnotherapy, NLP, Mindfulness (@brigitabracko.hipnotherapy)

Življenje na Baliju, potovanje po svetu, obenem pa delate nekaj, v čemer resnično uživate, s človekom, ki ga ljubite. Zveni kot uresničitev sanj. Kaj pa štejete za svoj največji dosežek?

Bolj kot ponosna, sem predvsem hvaležna za vse, kar mi je namenjeno v življenju. Ničesar ne jemljem kot samoumevno, ampak kot darilo narave, ki mi daje neverjetne življenjske priložnosti.

Najbolj pa sem seveda ponosna na družino, da skupaj ustvarjamo nepozabne spomine in živimo polno življenje vsak dan.

V zadnjem mesecu, odkar smo se preselili na Bali, pa sem še posebej ponosna na sina, ki se je tako odraslo podal v njemu popolnoma tuj svet, med nove ljudi iz vsega sveta.

Preberite še: Hči Lorelle Flego ima že 12 let! Tako ganljivo ji je voščila njena mami

Morda vas zanima tudi: Banane: zakaj so zdrave, kdaj jih je preveč in kdo jih ne sme jesti