Nekateri moški RES poimenujejo hčerke po svojih bivših (in zakaj to ni dobro)

Pred kratkim je v medijih odjeknila novica, da je pevec skupine Maroon 5 prevaral svojo ženo, manekenko Behati Prinsloo. Spletna vplivnica Sumner Stroh  je priznala, da je imela razmerje z njim.

Veliko prahu pa je dvignila njena izjava, da ni imela le afere z njim, ampak da ji je nekaj mesecev pozneje kar naenkrat poslal sporočilo z neobičajno prošnjo, če lahko otroka, ki ga pričakuje z ženo, poimenuje po njej. 

Na družbenem omrežju je objavila njegova sporočila, med katerimi je največ pozornosti vzbudilo tisto, če lahko sina poimenuje po njej:

»Okej, resno vprašanje. Dobil bom še enega otroka in če bo deček, bi mu rad dal ime Sumner. Imaš kaj proti? Resno mislim.«

Pevec je afero zanikal, vendar je priznal, da se je s spletno vplivnico v nekaterih delih interakcije vedel neprimerno, kar obžaluje. Škandal skuša rešiti v družinskem krogu, kar je še posebej stresno za njegovo ženo, ki je trenutno noseča z njunim tretjim otrokom.

V svojem zapisu se je pokesal: »Tega ne bom nikoli ponovil. Prevzemam polno odgovornost. Tole bomo prebrodili in čez to bomo šli skupaj.«

Če drži, da je Adam Levine svojo ljubico vprašal, ali lahko poimenuje otroka po njej, je to šokantno.

Kdo bi namreč poimenoval svojega otroka po ženski, s katero se je zapletel, medtem ko je bila njegova žena noseča? Očitno veliko ljudi!

Po zgodbi o Levinu je veliko žensk tvitnilo, da so tudi one dobile imena po očetovih bivših puncah, ljubicah ali starih simpatijah. (Če smo čisto pošteni, smo prepričani, da to počnejo tudi ženske, vendar se zdi, da v manjšem obsegu.)

Dana Omari, spletna vplivnica, ki je pomagala razkrinkati zgodbo o pevcu skupine Maroon 5, je prejela sporočila žensk, ki so ji zaupale, da so dobile ime po očetovi nekdanji ljubezni. 

»Moja mama in njena sestra sta dobili ime po ljubicah mojega dedka,« je neka ženska povedala Omari.

»Ime sem dobila po poštarki, za katero je moj dedek mislil, da je zelo lepa. Ime sem torej dobila po dedkovi simpatiji,« je zapisala druga ženska.

Večina žensk pravi, da so njihovi očetje to storili na skrivaj, nekaterim so namreč očetje rekli: »Ime imaš po moji bivši, a tvoja mama tega ne ve.«

Susanne se je na primer rodila dva meseca prezgodaj in njena mama je bila preveč izčrpana, da bi po porodu izpolnila papirje za njen rojstni list. Ta čast je pripadala njenemu očetu.

»Prvih šest tednov svojega življenja sem bila Jennifer ― dokler nisem dobila rojstnega lista, kjer je bilo zapisano drugo ime. Oče me je poimenoval po svojem nekdanjem dekletu,« je povedala Susanne, ki je tako kot druge ženske v tem članku prosila, da navedemo le njeno ime, ne pa priimka, ker želi zaščititi svojo družino.

»Težko je razumeti, da sta moja starša kljub temu ostala poročena še 25 let,« je dejala v smehu.

Nekaj podobnega se je zgodilo Muliyi, ki je dobila ime po očetovi prvi ljubezni. Razmerje z njegovim prvim dekletom Muliyo se je končalo, ker se je Muliyina mama nenehno vmešavala v njuno zvezo, toda očitno je ni prebolel, saj je poimenoval hčerko po njej.

»Ko sem se rodila, mama ni imela pojma, da je moj oče v uradnih dokumentih zapisal moje ime kot 'Muliya'. Seveda je bila tako besna, da mi je dala drugačen vzdevek in prepovedala, da bi me kdorkoli v hiši klical z dejanskim imenom in me še nikoli ni poklicala z mojim 'pravim' imenom,« je povedala Muliya.

Zgodba Margaux Samuels je nekoliko drugačna. Ko sta se njena starša ločila, se je njena mama ponovno poročila, toda njen oče je vztrajal, da je bila njena mati njegova edina prava ljubezen, ne glede na ločitev.

Sčasoma je njen oče začel hoditi z drugo žensko, ki je zanosila.

»Njunega prvega otroka je želel poimenovati s srednjim imenom moje matere in njegova žena je bila razjarjena,« je Margaux Samuels povedala za HuffPost.

»Razšla sta se, vendar sta se sčasoma pobotala.« Seveda sta se pred tem dogovorila, da otroku spremenita ime. Na žalost je imel oče še druga »neprimerna« imena na voljo. 

»Na koncu je otroku zamenjal ime za tisto, ki ga je prvotno želel dati svoji prvi hčerki z mojo mamo,« je povedala Margaux.

Še danes Margaux Samuels ni prepričana, če njena polsestra ali njena mama poznata zapleteno zgodbo o izvoru polsestrinega imena. (In mimogrede: njen oče in partnerica sta se sčasoma poročila in imela več otrok: »Datum njune poroke pa je bil rojstni dan moje mame,« pravi Margaux.)

V drugih primerih ni bivša punca, ampak simpatija tista, po kateri dobi otrok ime.

Ellen je povedala, da je njen brat svojo hčerko poimenoval po dekletu, v katero je bil v srednji šoli močno zaljubljen.

»Moj brat je bil tako zatreskan v neko dekle v srednji šoli, da je še leta pozneje sanjaril o njej in je ni pozabil niti, ko je bila njegova žena noseča. Šokirana sem bila, ko sem izvedela, da bo hčerko poimenoval po svoji dolgoletni simpatiji,« je pojasnila Ellen.

Ni treba posebej poudarjati, da se tisto dekle ni niti najmanj zanimalo zanj v srednji šoli. Sčasoma se je Ellenin brat preselil iz mesta in imel otroka z drugo žensko. Deklico je torej poimenoval po srednješolski simpatiji, ne da bi za to vedela otrokova mama.

»Približno ob istem času sem se vrnila v naš domači kraj in vsi, ki so izvedeli za otrokovo ime, so bili zgroženi,« je povedala Ellen. »Na srečo še nikoli nisem naletela na dekle, po katerem je brat poimenoval hčerko, ker bi mi bilo zelo nerodno.«

Ravno zaradi takšnih zgodb Pamela Redmond, izvršna direktorica spletnega mesta za poimenovanje otrok Nameberry, verjame, da je dobro, da bodoči starši sestavijo seznam imen, ki so strogo prepovedana.

»Ljudje po navadi izključujejo imena, ki so povezana z nekom, ki jih je v otroštvu ustrahoval ali neprivlačnim literarnim likom, zakaj ne bi torej izključili bivših ljubezni?« pravi Redmondova.

Kljub temu pa se lahko vprašamo: Kaj pa, če je to le lepo ime, ki ste ga vedno želeli uporabiti za svojega otroka, brez posebnega hrepenenja po bivši ljubezni?

»Ni pomembno, kako lepo je ime, mislim, da ne bi smeli uporabiti imena bivšega partnerja za otroka,« je prepričana Redmondova.

»Morda ne čutite več nič do svoje bivše partnerice oziroma partnerja, vendar je kljub temu nesmiselno dati otroku ime po njem, saj lahko to pozneje zaneti konflikte.«

Svetovalka za otroška imena Taylor A. Humphrey, ki razmišlja o tem »trendu« pravi, da so običajno ženske tiste, ki se ukvarjajo z imeni otrok in da moški ne razmišljajo toliko o pomenu imena.

»V svojem poslu sem opazila, da so ženske bolj usmerjene v izbiro imena. Bolj verjetno je, da bodo opazile, kako je ime otrokom njihovih sorodnic in prijateljic, zato bodo tudi same bolj pozorne, ko bodo iskale imena za svoje otroke,« je dejala. 

Moški po drugi strani razmišljajo pogosteje o tem, kar jim je znano in kar so že slišali: s kom so se v preteklosti družili, ob katerih ljudeh so se dobro počutili.

»Zato je bolj verjetno, da bodo izbrali ime bivše punce, če so bili s to osebo pozitivno povezani,« pojasnjuje Humphreyeva. »To je zanje namreč način prenosa njihovih pozitivnih spominov z ene osebe na njihove potomce.«

Humphreyeva ima tudi osebne izkušnje, ki podpirajo njeno teorijo:

»Ko je bila moja mama noseča z mano,  je oče izbral zame ime 'Chloe', ker je bil to opojni parfum, ki ga je uporabljala njegova punca v srednji šoli. Moja mama se z njegovim predlogom sicer ni strinjala, vendar je obenem vedela, da s tem ne misli nič slabega.«

Vsekakor je izbira otrokovega imena nekaj, o čemer odločajo starši, vendar je morda nesmiselno obtežiti otroka s preteklostjo – kaj šele z bolečino.

Če se oba partnerja strinjata, da je otrok poimenovan po bivši ljubezni in sta iskrena drug z drugim, je to namreč nekaj povsem drugega, kot če moški poimenuje otroka po ženski, s katero je imel afero, medtem ko je bila njegova žena noseča.

Si predstavljate, da vam nekoč oče pove, da ste poimenovani po njegovi ljubici in da je njegova afera morda celo kriva za ločitev z vašo mamo?

Zato je ob poimenovanju treba misliti predvsem na otroka, saj bo on nosil ime, ki ste ga zanj izbrali. 

Prirejeno po HuffPost.com

Preberite še: 5 lekcij iz razmerja, v katerem ljubi le ena stran

Morda vas zanima tudi: To je bila zadnja želja kraljice Elizabete II.