Kako je zmenek z več kot deset let mlajšim moškim spremenil moje življenje (osebna izpoved)

"Torej si puma," mi je dejala prijateljica, ko sem ji povedala o zmenku z moškim, ki bi po letih lahko bil moj sin. Seveda se je šalila, a ne glede na to sem se zdrznila ob poniževalnem izrazu za ženske, ki si drznejo storiti tisto, kar je za moške povsem sprejemljivo in jih družba neredko k temu celo spodbuja, svojo pripoved o tem, kako je srečanje z veliko mlajšim moškim vplivalo na njeno življenje za Huffington post začenja Beverly Willett in jo nadaljuje: 

Moj 20 letni zakon se je končal z grozno ločitvijo. Ko sem bila končno pripravljena na nove zmenke, se je bazen zame primernih moških skrčil na tiste, v sredini 50 let in z izbiro nisem bila ravno zadovoljna.

Preko skupnih prijateljev sem spoznala takšne, ki so zmenek dojemali kot večerjo s testeninami in steklenico vina pri njih doma in one, ki so mahali z debelo denarnico in po eni večerji pričakovali zelo veliko.

Moški, ki sem jih spoznala s pomočjo spletnih zmenkov, so bili še hujši primerki: nekaj jih je lagalo o svojem razmerju in družini, večina pa je iskala žensko, mlajšo od mene.

Dobila sem občutek, da sem zato, ker si želim prijaznega, razumevajočega ter srčnega partnerja, prezahtevna.

Dokler nisem med čakanjem na let na zaslužene počitnice spoznala mladeniča Mika, ki je letel na isto destinacijo, čeprav z drugačnim namenom. Potem, ko sva oddala prtljago in čakala na letalo, sva se zapletla v pogovor. Bil je postaven, temnolas, prijazen in na pogled mu ne bi pripisala več kot trideset let. Torej je bil po starosti bliže moji 20 letni hčerki, kot meni.

Vse prej, kot idealni pogoji za spoznavanje

Po dolgi vožnji na letališče so bili moji lasje razmršeni, moje ličilo razmazano, oblečena sem bila v udobne pajkice in široko tuniko, s katero sem skrila deset odvečnih kilogramov, ki sem jih pridelala v zadnjih letih. Mislila sem si, da slabše ne morem zgledati.

On je bil v kot ulitih kavbojkah, prilegajoči se majici, le težko sem se zadrževala, da nisem preveč bulila v njegove mišičaste roke in jih primerjala z mojimi mlahavimi nadlahtnicami. Ni jim posvečal pozornosti, je pa opazil moj tatu na ramenu in pripomnil, da mu je všeč.

Sproščeno sva klepetala, povedal mi je, da je pred njim naporen teden, sama sem se smejala, da komaj čakam brezskrbno poležavanje in preden smo se začeli vkrcavati me je povabil na večerjo. V tednu, ki ga bova preživela v istem kraju. Začudila sem se, a privolila.  Izmenjala sva si telefonski številki, čeprav sem dvomila, da bo namero tudi izpeljal.

Predsodki o mlajših

Roko na srce, prepričana sem bila, da pripadniki njegove generacije sploh ne hodijo na večerje. Da so zmenki zanje preživeti in da praviloma iščejo le neobvezen seks.

Sedela sva na različnih delih letala in po pristanku sem hitro sedla v taksi ter izginila z letališča.

Le kaj mi je bilo, da sem mu dala svojo številko, sem se kasneje tolkla po glavi. Glede na moja leta in na moj videz me zagotovo ne bo poklical.  Zakaj slepiti samo sebe, zakaj se imeti za norca? A že nekaj ur po namestitvi v hotelu sem prejela njegovo sporočilo, s katerim se je želel prepričati, če sem varno prispela na cilj.

Še vedno sem se upirala sanjarjenju, naslednji dan sledila svojemu načrtu, ko me je znova presenetil s sporočilom: "Upam, da se imaš fino. Komaj čakam, da se bova znova videla."

Vprašal me je tudi, če bi mu poslala svojo fotografijo in mi poslal nekaj svojih. Počasi sem jih pregledovala in preden sem odprla vsako naslednjo pričakovala kakšno opolzko. A ne, vse so bile čisto spodobne.

Po treh dneh je predlagal večerjo. Poklical me je in dolgo sva klepetala po telefonu. Tudi tega sem mislila, da mladi ne počnejo več.

Vljudno je predlagal pozno večerno uro, da bo lahko povsem zaključil z delom in seveda me je takšna uvidevnost znova presenetila. Na dan D sem ure sedela pred ogledalom, urejala lase, nanašala ličila, izbirala obleko in nakit. Še dobro, da sem spakirala kot prava ženska ... V svoji najboljši podobi sem se odpravila do restavracije, ki jo je on poznal in kjer je rezerviral mizo. Prišel je ob točno dogovorjenem času, prijel me je za roko in skupaj sva vstopila v prostor, kjer naju je natakar pospremil do mize. Odmaknil mi je stol, šele nato se je usedel na svojega.

Preden sva končno naročila, je natakar je večkrat pristopil k mizi, a bila sva tako zatopljena v pogovor, da jedilnikov dolgo sploh nisva uspela odpreti. Govorila sva o delu, o moji karieri pisateljice, o njegovem poklicu v informatiki, o najinih družinah, o tem, kaj nama je namenilo življenje, skratka, o vsemu.

Povedal mi je, da ima 36 let. Sama sem mu svoja zamolčala, saj je bilo očitno, da sem veliko starejša, a na to se ni oziral. Pogosto je potoval in mi zaupal nekaj zgodbic o nezrelih ženskah, ki so ga osvajale.

Oba sva bila ločena z otroci, on se je po smrti očeta preselil k mami, ki je potrebovala čustveno in moralno podporo. Najin pogovor je zmotil natakar z besedami, da zapirajo. Sploh nisva opazila, kdaj sva v restavraciji ostala edina gosta.

Nepozaben večer

Zahvalila sem se mu za večerjo, ki jo je plačal, preden je natakar dobro položil račun na mizo. "Ni problema," je rekel in me pogledal globoko v oči.

Običajno sem v zadregi, ko natakar na zmenku prinese račun. Nikoli namreč ne vem, kaj moški mojih let pričakuje: bo plačal on, misli, da bom jaz, da bova račun delila?

Naj bo nekaj povsem jasno: ne potrebujem nikogar, ki bi skrbel zame, a prav tako se ne bom opravičevala, če pričakujem staromodno romantiko in moškega, ki rad prevzame pobudo.

Zunaj sva se usedla na klopco in poljubila. Ob slovesu mi je poklical taksi in odpeljala sem se do hotela.  Bila sem pod prijetnim vtisom večera, prepričana, da se uresničujejo sanje.

Naslednji dan sva si izmenjala nekaj sporočil in se oba strinjala, da sva preživela čudovit večer. Kako nepričakovano, da je več deset let mlajši moški tako lepo ravnal z mano v skoraj vseh pogledih, medtem, ko so me tisti, mojih let vedno znova razočarali.

Prej in potem

Ločitev me je iz prej močne, samozavestne ženske spremenila v mamo dveh hčera, ki se je zaprla v svojo lupino in se v njej soočala s svojimi strahovi ter dvomi vase. Leta se sploh nisem upala natančno pogledati v ogledalo, ne da bi si pred tem nanesla vsaj malo ličil. Nezadovoljstvo s samo seboj me je povsem prevzelo.

Postarala sem se, otroci so odrasli, morala sem se preseliti v manjše stanovanje, leta sem kuhala zamero do bivšega, zdelo se mi je, da me življenje tolče z vseh strani, srečanje z Mikom pa me je kot strela z jasnega spomnilo, da je čas, da znova odkrijem žensko, kakršna sem bila nekoč.

In že po enem zmenku sem znova dojela tisto, kar sem dolgo ignorirala: sem zabavna, privlačna ženska, ki je vredna časa.

Dva dneva po najinem zmenku je Mike odletel domov. Nikoli več se nisva ne videla, niti slišala. S tem nimam nobenih težav. Kajti vem, da zveza z moškim, ki stalno potuje in je desetletja mlajši od mene, ne bi imela prihodnosti.

Vendar to ne pomeni, da mi najin zmenek ni pomenil ničesar. Ravno nasprotno: ne vem, ali se on tega zaveda ali ne, a dal mi je čudovito darilo. Prepoznal je mojo vrednost in jo pomagal prepoznati tudi meni.

Sedaj le redko hodim na zmenke, zaprla sem vse svoje spletne profile, kajti spoznala sem, da je le malo moških vrednih moje energije. In spoznala sem, da ne potrebujem nikogar, da bi bila srečna. Puščam pa odprto možnost, da bom nekoč spoznala pravega. Ne glede na njegova leta.

In še za konec: najbrž ne odgovarjam kriterijem pume, a na ženske, ki jim družba pripisuje to oznako, po novem gledam drugače:

To so tiste, ki se ne omejujejo s predsodki in družbeno pogojenimi normami. So ženske, ki ne priznavajo meja, se zavedajo svoje vrednosti in dobro vedo, kaj lahko ponudijo moškemu, ki jim je pripravljen namenjati čas in pozornost. Ne glede na to, koliko let štejejo.

Preberite še: Kako sem ločena pri 40. znova našla ljubezen (osebna izpoved)

Morda vas zanima tudi: Mož me je varal, zakaj pa ga nisem zapustila? (Osebna izpoved)