11.9.2020 ob 5:30 | Foto: GettyImages | Avtor: E. N.
Ko se zaljubiš, želiš čim več prostega časa preživeti s svojo simpatijo. Nato pa pride dan, ko bi se pred njo najraje skrila ali pa kar spakirala kovčke in zbežala. No, to seveda ne pomeni, da si z napačno osebo, a v življenju kdaj pridemo do točke, ko potrebujemo nekaj trenutkov samote. In ker se zdi, da je življenje iz dneva v dan vse bolj stresno, se potreba po samoti v zadnjem času tudi večkrat pojavi.
Ni čudnega, da v medijih tako vse večkrat zasledimo kratico LAT, ki označuje termin »living apart together« oziroma po slovensko, živeti skupaj narazen. Gre za trend, ki sicer ni nič novega, postaja pa vse bolj pogost pojav v svetu partnerstva.
Za kaj pravzaprav gre?
Pred časom je igralka Gillian Anderson v nekem intervjuju dejala, da s svojim partnerjem, avtorjem serije The Crown, ne živita skupaj. Razvnela se je debata o tem, kako je to v današnjem svetu sploh mogoče, igralka pa je prepričana, da je to edini način za obstoj njune zveze.
Ob takšnih besedah se marsikdo malce zamisli, saj je načeloma splošno prepričanje večine ravno nasprotno, češ, kako si lahko skupaj, če skupaj ne živiš? In res je, večina parov se na neki točki odloči, da bo zaživela v skupnem domu. Pa je to nujno?
Pari se, sploh v tem času, med seboj vse bolj razlikujejo, nekateri partnerji drug z drugim preživijo veliko časa, spet drugi se ujamejo le nekajkrat tedensko. Pravil za romance seveda ni, trendi pa kažejo, da LAT postaja vse bolj pogosta izbira partnerskega življenja.
V času karantene, so se mnogi pari, ki prej niso živeli skupaj, odločili, da bodo ta krizni čas preživeli v istem stanovanju, mnogi pa so v tem času živeli ljubezensko razmerje na daljavo. Sedaj, ko se zopet lahko prosto gibljemo, so nekateri s takratno izbiro zadovoljni, spet drugi ne preveč, a za ločeno domovanje se, kot kažejo statistike, odloča vse več ljudi.
Mnogi psihologi takšno odločitev pozdravljajo, saj so prepričani, da se včasih, ko se skupaj vselimo, preveč navežemo na partnerja in na različnih nivojih drug na drugega tako močno vplivamo, da izgubimo svoj lasten jaz. S skupno vselitvijo se velikokrat pojavi tudi občutek samoumevnosti partnerja, zaradi katerega se mnogi prenehajo truditi za svojo ljubezen in prično živeti eden mimo drugega. Če pa živimo narazen, bo bolj verjetno, da se bomo razveselili partnerjevega nepričakovanega povabila na zmenek.
Če s partnerjem živimo ločeno, se izognemo tudi prepirom, ki jih s seboj prinese skupno življenje. Gotovo poznaš situacijo, ko se partner jezi, ker predolgo časa zjutraj zasedaš kopalnico, ali pa se jeziš ti, ker za sabo spet ni pospravil umazanih nogavic in jih zpet za njim pobiraš po celem stanovanju. Takšne situacije so seveda nekaj čisto običajnega, a ob ločenem življenju se jim je mogoče izogniti.
Marsikdo si ob tem misli, da LAT tako le pospešuje in jača posameznikov individualizem ter tako postajamo še bolj egocentrični. S tem se lahko strinjamo, po drugi strani pa je verjetnost, da bo partner aktivno preživel svoj prosti čas in svojih dni ne le prepustil drugemu, da jih vodi, večja. LAT strategija partnerstva naj bi namreč pozitivno vplivala na duševno zdravje posameznikov in povzročala manjši pritisk na njihovo duševno počutje.
Skratka, če se ravno nahajaš v dilemi, če bi se vselila s svojim partnerjem, premisli vse aspekte, ki smo jih zapisali zgoraj, seveda pa je tudi skupno življenje čudovito in, če najdeš pravega partnerja, nadvse izpopolnjujoče.
Preberi še: Kako izboljšati razmerje: 12 malenkosti, ki jih lahko storita že danes
Morda vas zanima tudi: Dve vrsti zvez, v katerih so ženske najsrečnejše
oddajte komentar