Da, okusi posameznih vod so zelo različni

Najraje pijem vodo iz izvira v ljubljanski Šiški, za katerega pravijo, da so ga poznali že stari Emonci, pravi Primož Heing.

30.10.2023 ob 11:40 | Foto: Primož Heing

Slika avtorja - Melita Meršol Piše:

Melita Meršol

melita.mersol@delo

Da, okusi posameznih vod so zelo različni

Pri nas imamo pravi vodni raj s čudežnimi izviri, studenci in vrelci, ki po ljudskem izročilu zdravijo, pomlajujejo in polepšujejo. O tem je prepričan novinar in fotograf Primož Hieng, avtor številnih turističnih vodnikov, med katerimi posebno mesto zavzemajo tisti, ki predstavljajo blagodejna energijska mesta ter zdrave in zdravilne vode.

Slednjim je posvetil povsem novo knjigo Popotovanja k najboljšim izvirom, v kateri je opisal približno petinsedemdeset izjemnih izvirov, studencev in vrelcev.

Kdaj in zakaj so vas začele zanimati zdrave in zdravilne vode?

Že konec 80. let prejšnjega stoletja sem se prvič srečal s pojmom zdravilne oziroma blagodejne energije. To je bilo pri znameniti kapelici Marije na Županjih Njivah blizu Kam­nika, ki naj bi se premikala. Deset let pozneje, leta 1998, se je pojavil Zdravilni gaj v Tunjicah.

Pred kakimi desetimi leti sem se na podlagi določenih informacij o energijah odločil za raziskovanje tega pojava in ugotovil, da se hkrati z blagodejnimi mesti pojavljajo tudi vodni viri.

Nato sem izdal zelo odmevno knjigo Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije, v katero sem vključil tudi izvire, studence in vrelce. V drugem delu knjige sem svoje raziskovalno delo nadaljeval, tudi prek meja v sosed­njih državah, torej v Avstriji in Italiji ter na Madžarskem in Hrvaškem.

Potem je leta 2016 izšla knjiga Zdrave in zdravilne vode Slovenije, ki je bila kmalu razprodana. Pred mesecem in pol sem izdal novo knjigo Popotovanja k najboljšim izvirom. Izjemne vode sem iskal, ker je izvirov zares veliko, žal pa jih premalo poznamo.

Vodo iz šišenskega izvira so menda pili že stari Rimljani.

Izdali ste več knjig o energijah in vodah. Zakaj nova knjiga?

Ko sem ugotovil, da zanimanje za dobre vode ne pojenja, sem se spet odpravil na raziskovanje in odkril marsikaj zanimivega, tudi to, denimo, da so marsikje vodni viri onesnaženi, predvsem zaradi pretirane obdelave kmetijskih površin in bližine novih naselij.

Koliko pa je sploh izvirov pri nas, bi jih lahko prešteli?

Po nekaterih znanih podatkih je pri nas približno 7500 vodnih izvirov, studencev in vrelcev, kakor koli že imenujemo kraje, kjer privre voda na dan iz nam neznanih globin Zemlje.

Je iskanje izvirov naporno?

Izvire lahko hitro najdemo, pri skoraj vsakem, ki sem ga predstavil v knjigi, je dodan tudi opis dostopa, lahko pa si seveda pomagamo s sodobnimi navigacijskimi napravami. Prepričan sem, da so lahko dostopni, tudi z avtomobilom ali peš.

Primož Hieng pravi, da je po nekaterih znanih podatkih pri nas približno 7500 vodnih izvirov, studencev in vrelcev.

So zares zdravilni?

O tem bo moral presoditi vsak sam, saj v knjigi o zdravilnosti pišem zgolj na podlagi izkušenj tistih, ki neko vodo uživajo redno. Izkušnje pa so očitno dobre, drugače ne bi bili izviri tako dobro obiskani.

Se njihov okus zares tako razlikuje?

Da, okusi posameznih vod so zelo različni. Pri nas je denimo veliko izvirov, ki so bogati z železom. To je zelo dobro vidno tudi po tleh, ki so po navadi močno oranžno obarvana. Ljudje so si z rednim pitjem take vode popravili krvno sliko. Spet drugje so vode kisle, z mehurčki ali brez njih. Na Melanjskem Vrhu blizu Radencev teče taka voda, za katero bi lahko rekel, da je radenska z okusom po železu.

Izvir v Vasenem blizu Term Snovik je vedno dobro obiskan.

Zanimivo: kar precej izvirov naj bi pomagalo pri težavah z očmi. Ste kdaj razmišljali, zakaj je tako?

Zadeva je po svoje preprosta. V starih hišah so imeli nekoč črne kuhinje, kjer se je močno kadilo, saj ni bilo dimnikov, zato so gospodinjo vedno pekle oči. Zato se je odpravila do bližnjega izvira in si z vodo izprala oči.

Kaj najbolj pogrešate, ko obiskujete izvire, ki so povečini sicer lepo urejeni?

Res je, izviri so v glavnem urejeni, saj posamezniki ali turistična in druga društva lepo skrbijo zanje. Pogrešam pa strokovne analize, ki niso tako drage, da jih posamezne občine ne bi zmogle. Take analize bi bile zelo dobrodošle in koristne, saj bi tako poznali dejansko kakovost vode in za kaj je lahko koristna.

Oranžno obarvana tla kažejo na veliko vsebnost železa; izvir Rečica blizu Kamne Gorice.

Imate tudi vi svojo najljubšo vodo, ki bi jo lahko pili vsak dan? Hodite k takim izvirom?

Najbolj me je navdušila jezerska slatina na Zgornjem Jezerskem, kjer je lepo urejen dostop do nje. Niso pa priporočljive večje količine te vode, sicer bi imeli hitro »predobro« prebavo. Najraje pijem vodo iz izvira v ljubljanski Šiški, za katerega pravijo, da so ga po­znali že stari Emonci. Po mnenju enega od tistih, ki jo redno točijo, je izjemno čista, kar je tudi strokovno dokazal. Izkušnje pa so pokazale, da je prav tako zdravilna.

Katere tri izvire bi priporočili bralkam in bralcem One?

Na to pa kar težko odgovorim. Vsak izvir je po svoje izjemen. Kljub vsemu pa bi bralke in bralce napotil k izviru v Vasenem blizu Term Snovik, ki ima stalne obiskovalce. Drugi predlog se glasi Pot med radgonskimi vrelci življenja, ki jo lahko prehodimo ali pa se po njej odpravimo z avtom. Na poti v okolici Gornje Radgone lahko okusimo vrsto najrazličnejših voda iz približno 30 vrelcev. Čisto blizu Ljubljane je izvir Straža v Spodnjih Pirničah, kjer zdaj mimo njega poteka nova medvoška kolesarska pot. Odlična in zelo čista voda.

Preberite še: Manca Korelc v Sloveniji odkrila že 1400 jezer in več kot 100 slapov

Morda vas zanima tudi: Vse, kar morate vedeti o grozdni kuri in zdravilnih učinkih grozdja na telo


oddajte komentar

preberite tudi

6 stvari, ki jih vsaka ženska potrebuje za dobro in zdravo spolno življenje

Šest posledic prve ljubezni, s katerimi živimo vse življenje

Te nenavadne odločitve lahko rešijo vajin zakon (ali zvezo v krizi)