17.7.2022 ob 6:44 | Foto: Gettyimages | Avtor: M. FL.
Je že tako, da je najtežje prepoznati in si priznati lastne napake, s katerimi nehote ogrožamo skladne odnose.
Naj bo družinske, prijateljske ali partnerske. Zato si je treba, ko se pojavijo težave, nastaviti ogledalo in se vprašati, če zanje morda nismo krivi sami.
Če se prepoznate v sledečih desetih obnašanjih, potem ni dvoma, da ste za zadrege v razmerju zaslužni predvsem vi. Kaj na to jasno opozarja, razkriva portal Your tango.
Ne glede na to, kaj predlaga druga stran, je vaš odgovor, preden bi sploh dobro razmislili, avtomatsko ne. Kajti že vnapreji ste prepričani, da so predlogi in ideje, ki pridejo z druge strani slabi in bi vi imeli boljše.
Včasih je res tako, včasih pa je vendarle treba upoštevati ideje, ki niso vaše. Ali glede njih skleniti kompromis.
Vprašajte se, kolikokrat sta se zadnji mesec sprla in kaj je bilo jabolko spora. So bile to res pomembne teme ali sta se prerekala zaradi povsem banalnih malenkosti?
In naprej: vprašajte se, kdo je te spore izzval. Ste to bili vi?
Če se odgovor na to vprašanje glasi da, je povsem jasno, kdo s konfliktnim obnašanjem najbolj škoduje odnosu.
Razmerje naj bi temeljilo na dajanju in sprejemanju ter na porazdelitvi opravil in odgovornosti, ki so povezane z njim.
Res je, nekatere stvari so v domeni enega, druge drugega, tretje lahko opravljata oba, a ko potegnete črto, bi zadeve morale biti uravnotežene.
Če odgovornost za vse; zaslužek, gospodinjstvo, vzgojo, skrb za dom in vse ostalo prelagate na ramena partnerja ni dvoma, da ste za nezadovoljstvo in nesoglasja krivi čisto sami.
Vsak se kdaj s čim ne strinja, vsakomur se včasih kaj ne zdi prav, s tem ni nič narobe. Narobe pa je, da svojih občutkov tedaj ne izrazite temveč trmasto molčite in pričakujete, da bo partner bral vaše misli in sam ugotovil, zakaj ste slabe volje.
To je še ena, velikokrat usodna napaka, ki neredko zvezo pripelje do samega propada.
Čustva, občutke, pričakovanja in tudi kritiko je treba znati izraziti. Če tega ne zmorete, se čimprej naučite, da ne bi svojega početja kdaj obžalovali.
Ljudje grešimo in delamo napake, z besedami ali dejanji včasih hote ali nehote nekoga užalimo. Se zgodi. Vendar je napake treba na koncu priznati in se zanje opravičiti.
Če iz vaših ust nikoli ne pride iskreno opravičilo, ni partner kriv, da vajina zveza ni takšna, kot ste pričakovali da bo. Nasprotno, za to ste krivi sami.
Seveda kdaj najboljši prijateljici potožite in poveste, kaj vam v vaši zvezi ali pri partnerju ni všeč. A prvi, ki bi to moral slišati, je človek, s katerim ste v razmerju.
Težave je treba reševati tam, kjer nastajajo in z osebo, v odnosu s katero se porajajo. Ogovarjanje za hrbtom in molk doma je recept za propad razmerja.
Morda menite, da so stalne drame začimba odnosa, a še tako potrpežljiva oseba se jih prej ali slej naveliča in na določeni točki preprosto odkoraka iz zveze, ki je toksična in polna nepotrebnih izbruhov jeze ali solza.
To, da se je treba znati opravičiti, smo že obdelali. Naslednja, z opravičevanjem povezana točka, je sprejemanje opravičila.
Na partnerju je, da ob zmoti to prizna in se zanjo opraviči, na vas pa je, da iskreno opravičilo prepoznate, ga sprejmete in napake, ki so se zgodile v preteklosti, pustite tam ter jih ne pogrevate znova in znova.
Ker ga je strah vašega odziva vam ne pove, kaj ga moti, kaj mu ni všeč in zakaj se z vami ne strinja. Posledično molči, zatira svoja čustva in mnenje, izgublja pravi jaz in ko se tega naveliča, odide.
Tako kot pohvalo, je treba sprejeti tudi utemeljeno kritiko in jo izkoristiti za izboljšanje sebe ter odnosa. Če tega ne zmorete, ste težava v zvezi sami.
Ljudje se spreminjamo, vendar le, kadar vzgib za spremembe pride iz nas samih.
Če hočete sočloveka preoblikovati po lastnih željah in ga spremeniti, zase pa menite, da ste popolni prav takšni kot ste, na žalost niste na najboljši poti do lepega razmerja.
Nasprotno, za to, da ni takšno, ste v največji meri krivi sami.
Preberite še: Skupaj-narazen, skupaj-narazen: Razmerja s premori in psihične stiske
Morda vas zanima tudi: Zakaj nič več ne seksava (resnične izpovedi žensk)
oddajte komentar