Tea Gorič: Od nekdaj sem imela poseben odnos do stolov in foteljev

"Največja potrditev je prijazno sporočilo osebe, ki je navdušena nad svojim novim izdelkom, ali pa stranka, ki nam sporoči, kako zelo smo jo osrečili s prenovo naslonjača, ki ga je podedovala od svoje babice," pravi Tea Gorič, ki z unikatnimi kosi pohištva ne navdušuje le domačih kupcev, temveč je njena blagovna znamka priljubljena tudi v tujini.  

Kako ste zasnovali blagovno znamko pohištva in notranje opreme Cup of Tea?

Vem, da mnogi pravijo, da če želiš biti v poslu uspešen, moraš ustvariti izdelek po meri in željah kupcev. Ker je pri zasnovi znamke vse skupaj nastalo zelo organsko, se tega nekako nisem mogla držati, v prvi vrsti sem tako izhajala iz sebe. Že od nekdaj sem namreč imela nek poseben odnos do stolov in foteljev. 

Spomnim se, ko sem, takrat še v osnovni šoli, v babičini skrinji našla velik kos bogatega žameta in z njim prekrila stol v svoji sobi. Ure in ure sem preživela pri babici, ko sem brskala po podstrešju in vsakič znova občudovala stare predmete, ki so me pritegnili, ker so nosili neko zgodbo. Hkrati pa sem čutila, da se drugače počutim v prostorih, ki so svetli, čisti, ko sem obdana z lepimi stvarmi. 

Kaj pa so za vas lepe stvari?

Ko govorim o lepih stvareh, s tem ne mislim v materialističnem in kapitalističnem smislu, da morajo biti nove, drage in čim bolj prestižne. S tem mislim predvsem na stvari, ki nosijo zgodbe, na njihove barve, na toplino in udobje, ki ju pričarajo.

Stvari, ki so narejene s srcem, v katere je ustvarjalec vložil svoj čas, skrb in delo. Tukaj je bila še moja kreativnost, za katero sem vedno bolj čutila, da jo moram izraziti, saj sem že od malega rada ustvarjala. In vse to se je nekako povezalo, nastal je CUP OF TEA.

Zakaj ste se odločili za reciklirano pohištvo?

Vse skupaj je bilo zelo spontano. Zaradi mojega posebnega odnosa do starih stolov in foteljev sem zmeraj čutila neko težnjo, da jih ohranim in rešim. Želela sem jih obuditi, očistiti, jim dati novo preobleko in s tem svežo podobo. Hkrati pa sem si želela, da bi njihovo vrednost prepoznali tudi drugi, jih sprejeli v svoj dom, jim podaljšali življenjsko dobo in v njihovi uporabi uživali.

Vaša ponudba izdelkov je raznolika in pestra. Kaj vse izdelujete poleg recikliranih foteljev?

Naša ponudba izdelkov trenutno zajema še priljubljene pletenine iz 100% volne merino, nekateri ji pravijo tudi volna velikanka. Iz nje pletem odeje različnih dimenzij, okrogle in kvadratne blazine pa tudi tepihe. Iz recikliranih bombažnih niti, ki so ostanki oziroma stranski produkt tekstilne industrije, kvačkam kvačkane krožne preproge in večnamenske košarice.

Ta material včasih uporabim tudi pri kakšni stenski obešanki, kjer ga združim tudi z volno in drugimi materiali. Izdelujem pa še brezčasne žametne blazine, različnih oblik in velikosti.

Ker omenjate materiale, me zanima, katere najraje uporabljate.

Osnovna ideja na samem začetku je bila, da bi bila znamka trajnostna. Vendar sem se že kmalu srečala z mnogimi izzivi, ko sem začela odkrivati pluse in minuse umetnih in na drugi strani naravnih polnil. Pa kakšne kompromise je potrebno sklepati pri enih in drugih.

Ker sem želela, da je znamka transparentna, hkrati pa sem izredno stroga do tega kar počnem, sem si zadala, da bi morali biti vsi produkti v celoti trajnostni, če bi želela znamko opredeljevati kot trajnostno. Kar je zelo težko izvedljivo.

Tako je ta trajnost še zmeraj ostala globoko vkoreninjena v vrednote znamke, vseeno pa je nikoli posebej ne izpostavljamo. Pri sprejemanju zgoraj omenjenih kompromisov, se je pojavil tudi žamet. Gre za tkanino, ki seveda sama po sebi ni trajnostna, naravna ali biorazgradljiva, vendar sem jo zaradi kvalitete in trpežnosti ter tudi zaradi brezčasnosti z veseljem dodala med svoje najljubše in najpogosteje uporabljene materiale. 

Tukaj sta še les in volna. Podobno je bilo recimo tudi pri izbiri volne, ki jo uporabljam pri odejah. Na tržišču sicer obstaja alternativa merino volni, ki ji pravijo veganska volna, ampak v resnici gre za akrilna vlakna, ki so sintetičen material in po mojem mnenju pusti več škode v okolju, kot volna, ki je naraven, obnovljiv material.

Kakšna je rdeča nit vašega ustvarjanja?

Kot sem že omenila, se je vse začelo z naslonjači. To je na nek način tudi rdeča nit vsega kar počnem oziroma, sedaj lahko rečem že kar počnemo. Na začetku sem namreč želela vse narediti sama, kar je bilo sicer super, saj sem do potankosti spoznala vse procese.

Potem pa sem na neki točki spregledala, da ima dan omejeno število ur in da je, če želiš da podjetje in sama ideja zrasteta, potrebno povabiti k sodelovanju ljudi, ki imajo seveda podobne vrednote kot ti, hkrati pa lahko s svojimi specifičnimi znanji, izkušnjami in delom doprinesejo k napredku in širitvi.

Pa da se vrnem k vašemu vprašanju - rdeča nit so bili torej fotelji, njihova moderna osvežitev in s tem ohranitev. Ker sem zmeraj rada raziskovala, sem kmalu začela ponudbo širiti še na ostale notranje dodatke, ki sovpadajo z idejo udobja, mehkobe in topline, ki bi jih naj izdelki prinesli v dom uporabnikov.

Po izobrazbi ste diplomirana kulturologinja. Kdaj pa ste se začeli ukvarjati z oblikovanjem dekorativnih kosov pohištva?

Že celo življenje po malem ustvarjam in raziskujem različne tehnike. Bila sem res majhna, ko sem dobila prvi otroški šivalni stroj, babica me je naučila kvačkati, mami plesti, zelo rada sem oblikovala, vezla, ustvarjala nakit in podobno. Intenzivneje pa se je začelo v letu 2013, ko sem začela z zbiranjem foteljev, ki sem jih med izleti ob koncu tedna nabirala po celi Sloveniji.

V letu 2014 sem na primer dala izdelati prvi logotip, ki se je sicer nekoliko razlikoval od tega, ki ga uporabljamo sedaj. Ideja je počasi rasla, nastajali so prvi izdelki, ki so bili kar nekaj časa skriti očem javnosti, zbirala sem namreč pogum, da jih objavim in s tem dam na ogled svetu. Potem pa sem v začetku leta 2016 le objavila prve izdelke pod imenom CUP OF TEA.

So vaši kupci Slovenci ali večinoma iz tujine?

Pred nedavnim sem ponovno pregledala statistiko dosedanjih prodaj in ugotovila, da je bilo kar dobrih 75 % naših izdelkov do sedaj prodanih v tujino. Največ jih pošljemo v Združene države Amerike, sledijo Velika Britanija, Francija in Nemčija. Seveda pa nam ogromno pomeni podpora domačih kupcev. 

Kako ste sploh prišli do tujih naročnikov?

Živimo v času, ko se vedno več prodaje zgodi preko spleta, ljudje so se na to navadili in nič nenavadnega se jim ne zdi, če si na primer naročijo unikaten vintage fotelj čisto na drug konec sveta. Splet nas povezuje, spletne strani, družabna omrežja in portali so pripomogli k temu, da lahko tvoj izdelek doseže praktično kogarkoli. Pri tem je seveda zelo pomembno, da so le-ti primerno predstavljeni in prikazani, da ga lahko bodoči lastnik začuti, se z njim poveže in si ga zaželi v svojem domu. 

Ustvarili ste že ogromno kosov pohištva. Kateri je bil najzahtevnejši doslej?

Zagotovo je bil to kak naslonjač. Vsaka obnova namreč, ko se je lotiš prvič, predstavlja svojevrsten izziv. Ravno tako je za oblikovanjem vsakega novega izdelka potreben ustvarjalen proces in s tem tudi izziv. In ravno to je tisto, kar je pri ustvarjanju in izdelavi ročno narejenih produktov najboljše - da lahko konstantno napredujemo, se zmeraj naučimo nekaj novega in s tem rastemo. 

Ali vsak vaš izdelek nosi v sebi posebno zgodbo?

Če govorimo o starih kosih pohištva, menim, da vsak nosi neko svojo, zanimivo zgodbo. Včasih so te znane, spet drugič manj, ali sploh ne. Najraje pa vidim, da ko je fotelj obnovljen in ponosno stoji v novem domu, zgodbo pripoveduje sam zase. 

Najbrž se v vaših izdelkih odražajo tudi vaše vrednote. Katere so za vas najbolj pomembne?

Vsekakor je to skrb za okolje, ki jo skušam tudi z brezčasnostjo designa, kvaliteto in izbiro trpežnih materialov prenesti v ustvarjanje. Vrednote, ki so mi blizu in se odražajo v izdelkih, so še toplina, udobje in pozitivna energija.

Je oblikovanje za vas umetnost?

Menim, da je oblikovanje lahko tudi umetnost. Vendar se v mojem primeru nimam za umetnico, prej za ustvarjalko, ali še raje kreativko. Pri vsem, kar počnem se poskušam izražati, v izdelke vnesti dobro energijo in jo s tem širiti v svet.

Kaj pa je tisto, kar vas motivira pri delu?

Moja največja motivacija so zadovoljni kupci in presrečne stranke. Največja potrditev je namreč prijazno sporočilo osebe, ki je navdušena nad svojim novim izdelkom, ali pa stranka, ki nam sporoči, kako zelo smo jo osrečili s prenovo naslonjača, ki ga je podedovala od svoje babice. 

Je za vas značilno, da pri delu pogosto sledite svoji intuiciji?

Bi rekla, da precej pogosto. Naučila sem se, da se moram poslušati in ravnati po svojem občutku. Včasih je prebliskov in idej sicer preveč, da bi uspela vse realizirati in hkrati ostati v nekih ustvarjenih okvirih znamke, ampak se trudim, da jim prisluhnem in jih zapišem. Morda pa se kdaj v prihodnje najde čas in priložnost tudi zanje.

Preberite še: Petra Kokol: Mesne industrije ne želim podpirati

Morda vas zanima tudi: To je najboljši čas za pošiljanje svojega življenjepisa za novo službo