Neprestano čistite (stanovanje)? Za tem se lahko skriva duševna motnja

Številni poudarjajo, da jih čiščenje sprošča, znano pa je, da odstranjevanje navlake iz doma simbolizira tudi odstranjevanje navlake iz življenja.

Kaj pa, če mislite, da je nenehno treba čistiti? Nemirni ste dokler ne očistite umivalnika in kuhinjskih polic ali obrišete straniščne školjke in ploščic v kopalnici ...

Zaradi čistoče je vaš dom sijoč in urejen – morda se vam celo zdi, da je pospravljeno stanovanje bistvenega pomena za dobro počutje in zdravje. 

Za mnoge to pomeni manj stresa in tesnobe, ko pa postane čistoča prisila in obsedenost, lahko kaže na oslabljeno duševno zdravje.

Na Univerzi v Connecticutu so leta 2015 izvedli študijo, v katero je bilo vključenih 62 študentov Masarykove univerze na Češkem. Študente so razdelili v dve skupini in jih prosili, naj sedejo za mizo, na kateri je kovinski kip.

Vse udeležence so prosili, naj kovinski kip loščijo s krpo, dokler se jim ne zdi, da je temeljito očiščen. Medtem so jim merili srčni utrip in preučevali njihovo gibanje.

Opazili so, da so se zaskrbljeni ljudje osredotočili na manjše površine objekta in jih skrbneje čistili. Sklep raziskave je bil, da imajo ljudje v trenutkih stresa in tesnobe potrebo po ponavljanju določenih dejanj (kot je čiščenje), saj jim to daje občutek nadzora v kaotičnem obdobju.

To vedenje ima svoje prednosti. Vaš um vam govori, da sprejmete previdnostne ukrepe in nadzorujete svoje okolje, storite nekaj, da poskušate ublažiti presenečenja, ki bi vam lahko povzročila čustveno škodo.

S tem namenom čistite, da bi se v svojem prostoru počutili bolj varne in svobodne.

Čiščenje kot sprostitveno sredstvo je lahko koristno na več področjih, vendar se ne sme spremeniti v kompulzivni perfekcionizem. Če poskušate nadzorovati vse v svojem domu, lahko začnete izgubljati nadzor nad svojim življenjem.

Prvi znak, da je vaše duševno zdravje oslabljeno in da obstaja tveganje za obsesivno-kompulzivno motnjo, je, ko potreba po čiščenju začne nadzorovati vaše življenje.

Če ne morete biti mirni in sproščeni, dokler ne končate s čistilnimi »rituali«, obenem pa zamujate z drugimi obveznostmi in nimate dovolj časa zase – to lahko negativno vpliva na vaše fizično in duševno zdravje, kot se je zgodilo Andreji:

»Od nekdaj sem se dobro počutila v urejenem stanovanju, vendar se je z leti moja potreba po čistoči stopnjevala. Pri triindvajsetih sem prekinila celo razmerje, ker je imel moj (bivši) partner mačko in ne prenašam dlake v svojem domu.

Tudi z bivšim možem sva se velikokrat sprla, ker ni pospravljal za sabo, on pa mi je očital, da imam nerealna pričakovanja glede pospravljanja. Ne morem se sprostiti, če nimam stanovanja laboratorijsko čistega.

Čistim vsak dan in tudi otrokom ne dovolim, da umažejo stole ali da ne pospravijo igrač v omare. Pred obiski sem še posebej napeta, saj takrat pospravljam tudi po štiri ure. Ker imam precej stresno službo, mi skrb za dom jemlje vse več energije in časa, a si ne znam pomagati.

Slutim, da imam obsesivno-kompulzivno motnjo, vendar se zaenkrat še nisem odločila za psihoterapevta, čeprav se z otroci največkrat skregam ravno zaradi mojih (pre)visokih standardov glede čistoče našega doma.«

Obsesivno-kompulzivna motnja vključuje različne simptome, vendar se lahko pogosto razvije zaradi nenehne potrebe po čiščenju telesa in predmetov v domu ter strahu pred tem, da so predmeti onesnaženi in okuženi z mikrobi.

Če niste prepričani, ali so vaše čistilne navade povezane z duševno motnjo, je najbolje, da se o tem pogovorite s strokovnjakom.

Terapevt vam lahko pomaga zmanjšati simptome tesnobe in priporoča prakse, ki vam bodo pomagale imeti občutek nadzora, ki ga iščete.

Prirejeno po Sensa Srbija

Preberite še: 5 znakov, da se do sebe obnašate toksično (in kako to popraviti)

Morda vas zanima tudi: »Ti si se odločil, da greš, jaz sem ostala z zlomljenim srcem« (resnična izpoved o prebolevanju)