Jaz, kupončkar! Pa še vedno me kdaj peljejo na led (piše: Aleksandar Lukić)

S kolegom sediva na kavi in beseda nanese na podražitve. In medtem ko pripovedujem, kaj vse se je podražilo in koliko ter da še dobro, da imamo kupone, mi sogovornik, sicer po poklicu zdravnik, pove, da sploh ne uporablja kartic zvestobe. No, jaz sem popolnoma druga skrajnost.

Takšnih in drugačnih kartic zvestobe mi vsekakor ne manjka.

Če bi vse skušal stlačiti v denarnico, tega pritiska gotovo ne bi zdržala. Zato je že dolgo nimam več, kartice pa nosim enostavno razstrosene po enem od predalov nahrbtnika.

Na blagajni je zato vedno loterija, ali mi bo uspelo še preden prodajalka obdela vse izdelke najti tisto pravo kartico … In če kupovanje s karticami zvestobe in na kupone daje občutek, da njihova uporaba pomeni cenejši nakup, me trgovci občasno še vedno peljejo žejnega čez vodo.

Tako nam je doma pred dnevi počasi zmanjkovalo čokoladnega namaza in čisto po naključju sem v katalogu enega od trgovcev zagledal prav tega, ki ga redno kupujemo.

Iz okoli pet evrov in pol je bil z njihovo kartico zvestobe znižan na 3,79 evrov (-30 odstotkov), se živo spominjam. Prodajalno točno tega trgovca imam ravno na poti med službo in domom, zato sem se brez pomisleka ustavil pri njih, pograbil izdelek in šel mirno na blagajno. Super cena, doma ga zmanjkuje, nisem zapravil veliko časa, vse se je super poklopilo.

A na blagajni me je čakalo presenečenje.

Čitalnik zapiska, na zaslonu se izpiše znesek pet evrov in pol. Če ne bi bil edini izdelek, verjetno ne bi niti opazil. Gospo opozorim, da bi cena morala biti nižja, natanko 3,79 evra, pa mi odvrne, da mogoče za manjšo embalažo tega namaza.

Po mojem vztrajanju je žal morala zapustiti blagajno in preveriti, katero ceno oglašujejo na polici. Ugotovila je, da sem imel prav in mi vrnila razliko v denarju.

Jaz zadovoljen, ker mi je uspelo, trgovka verjetno malo manj, ker je zaradi sitnega kupca imela nekoliko več administracije.

A sreča je opoteča. Tako sem nedavno opravil nekoliko večji nakup pri drugem trgovcu. V njegovi aplikaciji na telefonu (a ni tehnologija enostavno super, ko ti je vse na dosegu le nekaj klikov po telefonu?) med drugim opazim, da so piščančje prsi, ki niso predpakirane (mislim, da je pravi izraz, da jih kupiš postrežno), ob uporabi njihove kartice zvestobe znižane iz 9,89 evra za kilogram na 7,49.

Odlično, si rečem s svojim notranjim glasom, saj je to precej manj kot znaša redna cena, pa še slovensko prehransko industrijo podpiram. V delu trgovine, kjer prodajajo mesne izdelke, prosim za dvoje, saj je cena za današnje čase precej ugodna, doma pa gredo precej dobro v promet, saj se hitro pripravijo na sto in en način.

Kakšen znesek je bil odtisnjen na etiketi, ki jo je mesar pritisnil na ovoj, me niti ni zanimalo, saj sem v aplikaciji že prej videl, da akcijska cena velja še nekaj dni.

Šele doma iz navade preletim račun, tam pa šok: kilogram piščanca so mi prodali za 11 evrov, kar pomeni kar tri evre in pol preplačila od cene, ki je bila navedena v aplikaciji.

Besen, ker ni bilo pričakovanega prihranka, odprem računalnik in se ob udarjanju po tipkovnici komaj zadržim, da še vedno ostanem vljuden. Brez ovinkarjenja vprašam, kaj sem naredil narobe, da mi v aplikaciji ponujajo piščanca za sedem evrov in pol, prodajo pa mi tistega za 11 evrov, kar je več celo od neznižane cene piščančjih prsi slovenskih dobaviteljev v aplikaciji.

Že naslednji dan me v mojem e-nabiralniku pričaka odgovor: tisti dan, da so prodajali dvoje različnih piščančjih prsi in meni so prodali tiste, ki nosijo oznako PPR – piščancem prijazna reja, kar da je tudi razvidno iz računa.

Na podlagi česa se mesar odloči, komu zavije cenejši izdelek, komu pa dražjega, se mi niti približno ne sanja. Vem le, da sem stremel za prihrankom in na koncu izgubil.

Kaj je nauk te zgodbe? Da že leta pokrivam teme, povezane z osebnimi financami in kako ustvariti prihranke, pa me še vedno kdaj peljejo na led. Tudi vas?

Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno tudi uredništva Mična.

Preberite še: Noro, kaj se ji je zgodilo! "V Nepalu sem doživela največjo šolo, ki ti jo neka sila tam zgoraj nameni" (neverjetna zgodba Slovenke)

Morda vas zanima tudi: Zvezdana Mlakar: »O nekaterih stvareh preprosto ne morem molčati« (INTERVJU)