Vida Igličar: Oblikovalka in ilustratorka, ki obožuje pastelne barve

Na zgodnjem kosilu smo se dobili z mlado grafično oblikovalko in ilustratorko Vido Igličar. Po koncu srednje šole se je Vida vpisala na enoletni program Foundation Studies of Art and Design na De Montfort University, ki jo je tako navdušil, da je ostala v Angliji in nadaljevala s študijem grafičnega oblikovanja in ilustracije.

Kmalu po prihodu domov se je kot oblikovalka zaposlila v oglaševalski agenciji Pristop, v prostem času pa ustvarja svoje projekte. Ravnokar je zaključila s svojo prvo knjigo, ki jo je tako ilustrirala kot vsebinsko zasnovala. Z njo smo se pogovarjali o projektih, novi knjigi, zakaj se je odločila za ilustracijo in kakšen je študij v tujini.

Že kot majhni ste radi ustvarjali. Kako se je začela vaša pot ilustratorke, ali ste imeli koga, ki vas je nad tem navdušil?

Od nekdaj sem rada risala, konec osnovne šole sem začela hoditi tudi na slikarski tečaj. Po koncu gimnazije sem se vpisala na enoletni program Foundation Studies of Arts and Design, kjer smo spoznavali osnove umetnosti, oblikovanja, fotografije, cilj programa pa je bil, da znotraj tega leta ugotoviš, kaj ti je res blizu. Zame je bilo to kombiniranje besedila z vizualnimi elementi. Tako sem se odločila, da ostanem v Angliji in se vpisala na študij grafičnega oblikovanja in ilustracije.

Vpisali ste se na enoletni študijski program v tujini. Kje ste našli ta program, ste že od nekdaj imeli željo po tujini?

Še do zadnjega letnika srednje šole nisem imela izdelanih načrtov. Poleg oblikovanja sem razmišljala tudi o študiju fizioterapije in psihologije. Hodila sem na mednarodno maturo, kjer je večina sošolcev že vedela, kateri študij v tujini si želijo vpisati, kar me je spodbudilo, da sem tudi sama kar na Guardianu pobrskala za dobrimi univerzami v Angliji. Tako sem našla izbran program in univerzo, s katere so bili izredno odzivni in prijazni. In sem se odločila, da grem, saj je samo eno leto, sem si rekla, vedno se lahko vrnem domov. A tamkajšnje kreativno okolje mi je bilo pisano na kožo, zato sem se odločila študij nadaljevati tam.

Ni jih veliko, ki se v tujino podajo že takoj po srednji šoli. Kaj vam je prinesla tujina?

V tujini sem se znebila strahu pred neuspehom. Okolje in profesorji so nas pripravili, da smo neprestano ustvarjali, se soočali z izzivi in se v fazi razvijanja idej ne obremenjevali s končnim izdelkom. Usmerjali so nas, da najdemo tisto, v čemer res uživamo in nas spodbujali, da to razvijamo. Profesorji so bili vedno na voljo, več kot smo mi vložili truda, več smo dobili nazaj. Ko sem zaključila s študijem, sem imela dobro izdelano predstavo, kako poteka delo grafičnega oblikovalca. Ves čas smo kombinirali projekte, ki so bili osebni in tiste, ki smo jih izvedli v povezavi z industrijo in naročniki. Ni bilo kampanjskega učenja tik pred izpiti, delo je bilo intenzivno skozi celo leto in nikoli nisi imel občutka, da te na izpitu čaka nekaj nepričakovanega.

Po koncu študija ste se vrnili v Slovenijo. Razmišljate o tem, da bi se kdaj vrnili v tujino in mogoče tam opravljali svoje delo?

Zaenkrat mi je v Sloveniji super, kombinacija dela v oglaševalski agenciji in svojih projetkov mi ustreza. Ne izključujem možnosti za tujino v prihodnosti, ampak če primerjam življenje z Anglijo, imamo mi precej več časa za socialno življenje in druge prednosti, kot so lokacija, način dela. Naše delavne razmere se mi zdijo še vedno precej bolj prijazne človeku.

Zvesti ostajate pastelom. Zakaj?

Nimam definiranega argumenta, vsekakor pa povezujem s svojim karatkerjem, saj se dojemam bolj kot nežno in tiho bitje, prej kot vpadljvo in se posledično nikoli nisem poistovetila z vpadljivimi, kričečimi barvami. V pastelih sem našla estetiko, milino, nežnost, ki mi je blizu.

Vaša dela so bila in so še v manjših količinah dostopna v trgovinah s konceptom, kot so Smile Concept Store, Ika, Babushka Boutique. Kako je prišlo do teh sodelovanj?

Na faksu sem za zaključni projekt izdelala zvezek, katerega del so bili z akvareli ročno zapisani citati in motivacijske misli. Za projekt smo morali razmisliti, kam bi svoj izdelek prodajno umestili. Tako sem prišla v Babushko, vprašala, če lahko pri njih poslikam svoj zvezek, saj mi je bila trgovina od nekdaj všeč. Na koncu me je lastnica Neva sama kontaktirala in povabila, da v trgovini prodajam svoje kaligrafske napise. Tako je sprva sanjski, imaginaren projekt postal resničen.

Kaj vam je ljubše? Oblikovanje ali ilustracija?

Kombinacija obojega. Cele dneve ilustrirati zna biti intenzivno, je pa super odmik od računalnika in obenem sprostitev.

Trenutno ste kot junior art direktorica zaposleni v oglaševalski agenciji Pristop. Koliko časa že delate tam in na katerih oglasih lahko vidimo vaše dizajne?

Tik pred podelitvijo diplome sem bila dva tedna v Sloveniji in želela sem si vzeti nekaj prostega časa. A sem hitro ugotovila, da to pri meni ne traja dolgo, da pogrešam delo in sem na Pristop poslala svoj portfolio. Naslednji dan sem se že dobila z Aljošo Bagola in z navdušenjem pričela z delom takoj, ko sem se vrnila iz Anglije. Od takrat so minila že tri leta in res sem se ogromno naučila. V zadnjem času sem oblikovala embalažo za premium linijo jogurtov Sadna dežela za Mlekarno Celeia, trenutno je aktivna tudi kampanja Skrivnost briljantne prebave, ki smo jo ustvarili za Donat. Lani smo naredili tudi super projekt za Spomičico – Slovensko združenje za pomoč pri demenci.

Kako usklajujete delo oblikovalke v agenciji in svoje projekte?

Enostavno zelo uživam v svojem delu. Svoje projekte delam ob večerih in za vikende, tako da se ljudje velikokrat čudijo, od kje mi čas, a menim, da je časa dovolj, samo vzeti si ga moraš.

Te dni je pri Grafenauer založbi izšla vaša nova knjiga Naj ti povem svojo zgodbo. Je to vaša prva knjiga?

Je prva knjiga, ki sem jo tudi vsebinsko zasnovala. Začelo se je samo z ilustracijami, potem sem dodala še vsebino, ki sem jo skupaj z Nino Vidrih, kuratorko besed, zapeljala v zaokroženo celoto.

Kaj je vsebina knjige in od kje ideja?

Gre za spominski album za stare starše. Ustvarjena je za zapis zgodb in spominov starih staršev. Je prostor za odtis njihovih življenjskih zgodb, ki jih je vredno deliti. V knjigi so skozi vprašanja zajeta poglavja o otroštvu, družini, prijateljstvu, vsakodnevnih navadah, nasvetih za življenje in obdana s pastelnimi ilustracijami ter ročno napisanimi citati.

Idejo je dobila založnica, ki mi je ta projekt popolnoma prepustila. Vseskozi sem ob ustvarjanju vsebine izhajala iz odnosa s svojimi starimi starši. Spoznala sem, da v sebi nosijo zanimive zgodbe in so polni preizkušenih nasvetov, ki se dotikajo enakih problematik, s katerimi se mladi soočamo danes. Četudi so odraščali in živeli v drugačnih okoliščinah, so prav tako iskali svoj odgovor na vprašanje o smislu, življenju, ljubezni, službi, odnosih. Njihovi nasveti so preizkušeni, zgrajeni na podlagi lastnih napak in uspehov ter imajo dodano vrednost modrosti in zrele distance, ki ju človek doseže skozi leta in izkušnje. Zdi se mi pomembno, da prisluhnemo njihovim zgodbam, saj so mnoge izjemne in je priložnost v naših rokah, da ne gredo v pozabo. Hkrati verjamem, da če jim prisluhneš, se preko njih učiš o življenju samemu. Spoznaš, kaj je življenje pustilo v njih in kaj oni puščajo za sabo.

Poleg knjige ste pripravili tudi spletno stran.

Prvotni plan je bil, da spletno stran postavimo za namen predstavitve knjige, potem pa sem želela idejo razširiti in ljudi opozoriti na pomembnost odnosov, zato smo pripravili platformo, kjer lahko vsi delijo svoje spomine ter zgodbe ustvarjene s starimi starši ali vnuki. Nekaj čudovitih zgodb je že objavljenih in upam, da se dotaknejo čim več ljudi in jih spodbudijo, da tudi sami delijo svoj pogled.

Kaj sledi izdaji knjige?

Sledi predvsem oddih v glavi. Najprej si želim zadihati, si vzeti čas zase in za svoje bližnje. S tem bo prišel prostor za nove ideje in se že sedaj veselim vseh nadaljnjih projektov ter izzivov.

Bliža se praznični čas. Kateri od vaših printov je najbolj primeren za darilo?

Te praznike bom vsem iz srca ponujala knjigo Naj ti povem svojo zgodbo, saj je primerno darilo tako za mlade, starše in stare starše. Je knjiga, ki je namenjena vsem generacijam in verjamem, da bo lepo praznično darilo.

Avtorica: Klavdija Rupar
Foto: Greta Ajutyte (naslovna fotografija), osebni arhiv