Punca, ki ima fotoaparat vedno s seboj, a njena prva ljubezen je film

Vsak dan ena fotografija, vsak teden en video in štirje dokumentarci v enem letu. Tako nekako zadnja leta poteka življenje talentirane diplomirane novinarke Tine Lagler, ki poleg fotografiranja in snemanja napiše tudi kakšen članek, za sprostitev rada pogleda dober film ali serijo, mimogrede pa naredi tudi kakšen izdelek in z ročnimi deli sprošča svojo ustvarjalno žilico. A pojdimo od začetka. 

»Moji začetki s fotografijo so takšni kot pri večini. Kot otrok sem veliko fotografirala z digitalnim fotoaparatom, potem sem to opustila, tudi zaradi telefonov, s katerimi smo vsi posneli ogromno fotografij, tako da se v fotografijo resneje vračam po nekaj letih. K snemanju videov pa sem prišla bolj kot ne po naključju, ko sem se prijavila na tečaj Ustvari dokumentarni film. To je bilo že precej časa nazaj, potem smo posneli še kratki igrani film in takrat sem se učila tudi montaže, snemanja … V tem času pa sem spoznala zdajšnjega fanta Blaža, ki je študiral videoprodukcijo,« svoje začetke profesionalne poti opiše Tina.  

Svež parček si ni vzel časa za romantične zmenke, takoj sta se vrgla v projekt in se verjetno ob tem še bolje spoznala. »Najino prvo skupno leto sva si zamislila fotografski projekt #365.memories., za katerega sva si zadala, da vsak dan posnameva eno fotografijo. Morda si je kdo mislil, da ena fotografija na dan pa res ni noben problem, a midva sva si želela, da so bile fotografije med seboj smiselno povezane. Začela sva na primer z vzorci in jih en teden iskala. Najin projekt sva si zastavila z namenom učenja, odkrivanja in zaznavanja, kaj je vredno ovekovečiti. Hkrati pa sva vse posnela s fotoaparatom, nikoli s telefonom. Ob tem sva se učila še obdelave fotografij na bolj profesionalen način in ne le popravljanja s filtri. #365.memories. je bil torej učni projekt,« zanimivo leto fotografiranja opiše Tina. Njun album si lahko pogledate na Facebook profilu Osm Films. Tudi na Instagramu ju najdete pod profilom @osmfilms. 

Od fotografij k videu

Po zaključenem projektu #365.memories. sta si postavila še težjo nalogo. Vsak teden skozi celo leto posneti en video. »Ta projekt je bil precej večji, gre za drugo opremo, čisto vsak teden sva se morala nekam odpeljati, spoznavati različne teme, saj sva želela, da so videi čim bolj raznoliki. Spet pa sva se v tem letu ogromno naučila, tudi dela z bolj zahtevno snemalno opremo, dela v tandemu. Ugotovila sva, kaj kateremu od naju najbolj leži,« pove sogovornica in doda, da so nekateri videi zahtevali kar cel teden dela, drugi pa so bili posneti in zmontirani tudi v dveh, treh dneh.

Enega od teh videov sta posnela v Schladmingu, na Planaiu, šlo je za kolesarski video, ki sta ga poslala na festival kolesarskega filma v ameriški Portland in na koncu je prav ta film tudi zmagal! Letos sta imela tem festivalu v železu kar dva filma, eden od njiju je domov odnesel nagrado Honorable Mention za najboljšo glasbo.

Udeležba na tem festivalu jima je odprla marsikatero pot oziroma sodelovanje. Med drugim tudi za priznano kolesarsko znamko Bombtrack, kjer so opazili njun video, takoj stopili v kontakt z njima in ju povabili k snemanju projekta Tuscany Trail, lansko poletje pa sta sledili še dve turi po Franciji in Italiji. Na teh snemanjih sta Blaž in Tina spoznala ves napor, ki ga prestajajo snemalci, saj je bilo snemanje fizično in psihično izjemna preizkušnja. »A po drugi strani sva ob vsem naporu videla takšne kraje in takšno naravo, ki si je sploh ne moramo predstavljati. Čudoviti razgledi in neokrnjena narava,« se spominja Tina. 

Ko se padala ustavijo, je čas za otroške nasmehe

Če je kolesarjenje ena dimenzija, ki združuje njun osebno najljubši šport in profesionalno plat, pa je njun drugi projekt čisto nasprotje. »Honey & Moon je nastal zaradi povpraševanja prijateljic, ki so si želele, da fotografiram njih in njihove otroke. A tudi pri takšnem fotografiranju sva ostala zvesta samemu sebi, saj se ne greva studijske fotografije. Ugotovila sva namreč, da najlepše fotografije nastanejo v njihovem naravnem okolju oziroma domačem udobju. Ustvarili smo že ogromno lepih motivov, ujeli krasne trenutke, ki jih v studiu nikoli ne bi mogli pričarati,« pove Tina Lagler. »Pomembno mi je, da ujamem vzdušje med mamo, očetom in otroci. Sama ne posegam, ne posedim otroka na določeno mesto ali v določen položaj, ki zelo verjetno zanj sploh ni naraven, zdi se mi, da to ni potrebno. Raje ujamem, kako mama rokuje z otrokom,« še pove in doda, da so ta fotografiranja vedno zelo sproščena in prijetna.

V galeriji si lahko ogledate nekaj Honey&Moon utrinkov.

Neugodni časi, a idej je vedno več

Snemalca in fotografa sta polna izkušenj, prijetnih in manj prijetnih, ki so skupne marsikaterim kreativcem. Razvrednotenje te umetnosti najbrž še nikoli v preteklosti ni bilo tako značilno, kot je za to obdobje, a volja do ustvarjanja je bistveno močnejša. »Ogromno nas je kreativcev, kar naju izjemno veseli in spodbuja. Zato sva to leto namenila prav njim. Želiva si posneti portrete ustvarjalnih ljudi in pokazati ostalim, kaj vse lahko ustvarjamo, da izpolnimo svoje poslanstvo,« pravi sogovornica. 

Za konec še vsem, ki se spogledujejo s fotografijo in snemanjem, svetuje, da naj se pripravijo na nenehno učenje. »Pri tem delu ni nikoli konec raziskovanja in učenja. Ogromno je portalov, tutorialov in nasvetov, ki so vredni zanimanja. Talent veliko pomaga, a moramo ga znati razvijati. To pa lahko počnemo le z vajo in učenjem,« zaključi Tina, ki si še sama na začetku ni predstavljala, koliko dela zahteva en film, tudi če je dolg le minuto.

Avtorica: Daša Mavrič
Foto: Blaž Miklič, Osm Films, Jason Sellers