28.5.2017 ob 5:15
Ena od priljubljenih izletniških destinacij pri nas je tudi Spodnja Savinjska dolina, ki slovi po hmeljarskih in pivovarskih zgodbah. Domačini hmelju tu pravijo kar zeleno zlato in prav tu najdete polja z najboljšimi hmeljskimi sortami, ki ležijo v objemu zelenih hribov in dolino poleti ovijejo v sladko-grenak vonj.
Slovensko središče hmeljarstva je pred kratkim dobilo tudi prvo fontano piva na svetu, ki je poklon več kot 150-letni pivovarski tradiciji. Zasnovana je iz dveh polkrožnih delov v obliki hmeljske kobule.
Kako deluje? Da si natočimo pivo, potrebujemo spominski vrček, ki ima na dnu čip. Te lahko za 8 evrov kupite na primer v žalskem turistično-informativnem centru (TIC) ali v hišici tik ob fontani. Vrček nato postavite pod pipo, ki ima čitalec čipov in iz nje priteče pivo. Vsaka pipa ga odmeri le en deciliter, z enim vrčkom pa si pivo lahko iz poljubne pipe natočite šestkrat. V vsaki pipi je druga vrsta piva, te bodo v Žalcu poskušali menjati glede na priljubljenost. Vrček je sicer oblikoval svetovno priznani oblikovalec Oskar Kogoj, po uporabi pa ga seveda lahko tudi obdržite.
Vsak mesec do oktobra bo v parku tudi Kuhna pri Fontani, kjer boste lahko želodčke napolnili še s čim drugim kot le z aromatičnim hmeljem.
In kaj drugega kot fontano piva si še lahko ogledamo v mestu? Zgodbo o savinjskem hmelju lahko najbolj slikovito spoznate v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva, edinem tovrstnem muzeju v deželi med Alpami in Mediteranom.
Zgrajen je v nekdanji štirinadstropni sušilnici hmelja, tu pa vas čakajo zgodbe obirovcev, ki so nekoč prihajali ročno obirati hmelj iz vseh držav nekdanje Jugoslavije. Tu lahko izveste tudi vse o prvem hmeljarju Janezu Hausenbichlerju in prvem pivovarju Simonu Kukcu. Kukec je bil tako kot njegovo pivo, ki ga je varil na osnovi termalne vode, pravi lokalni posebnež, njegov duh pa še danes lahko ujamete v steklenicah piva Kukec. Oče slovenskega pivovarstva Kukec je tudi tisti, ki stoji za združitvijo pivovarn v Žalcu in Laškem.
Po označeni hmeljski poti med polji se lahko odpravite tudi peš ali s kolesi, za pravi pridih iz časov obirovcov hmelja, pa poskusite tipično obirovsko južino – tople murke (kumare) s stročjim fižolom.
Avtor: Maja Fister
Foto: Maja Fister, TIC Žalec
oddajte komentar