Z zatiranjem čustev vzgajamo bodoče hlapce

Se vam včasih zdi, da svet preveč hiti, da nimate časa razmisliti o tem, kaj čutite in pravilno izraziti svojih čustev? Se bojite postaviti sami zase in povedati kar vam leži na duši? Če je temu tako, je možno, da je kriva vzgoja.

Čustveno izražanje je bistvo človeka, je njegov sestavni del in danes smo žal pogosto priča temu, da se čustva zanemarja. Začne se že zelo zgodaj, v otroški dobi, ko na primer starši skušajo na vsak način utišati otroški jok, kar je po mnenju psihoterapevtke Veronike Podgoršek velika napaka. »To ali se izražanje čustev dovoli, ne bi smelo biti vprašanje, vprašanje je le, na kakšen način izražamo ta čustva. Zaradi njih nikoli ne smemo drugega sramotiti,« je opozorila. 

--> Preberite še: Zato se obnašam kot moja mama!

Strah nas lahko ohromi

Poleg tega, da mnogi ne dopuščajo izražanja čustev, so pogoste še nekatere druge »napake«, ki močno zaznamujejo posameznika. Podgorškova izpostavi, da zelo slabo na posameznika vpliva, če mu v mladih letih starši ne dovolijo izražati svojega mnenja in ne spodbujajo razmišljanja s svojo glavo. Prav tako slabo vpliva, če jih v otroških letih starši odrivajo, ko opravljajo kakšno delo. »Če otroka odpravimo z besedami 'pusti, bom sama,' mu s tem naredimo veliko škodo. Damo mu sporočilo, da ni vreden, da ne zmore, da ni dober.«

Takšna vzgoja in obravnavanje posameznika ima hude posledice, ki se kažejo tudi v kasnejši, odrasli dobi. »Ljudje se bojijo narediti katerikoli korak. Sama pravim, da s takšnim načinom vzgoje ustvarjamo bodoče hlapce, ki se tudi v odrasli dobi bojijo narediti karkoli po svoje. Pri teh ljudeh je prisoten ogromen strah. Bojijo se, da bi nekaj naredili narobe, zato samo čakajo, da jim nekdo da naročilo, kaj in kako naj naredijo. Takšni posamezniki se ne znajo postaviti zase, niti ne stojijo za svojimi dejanji,« je še komentirala psihoterapevtka.

Avtor: Pia Pangos
Foto: Uroš Hočevar/Delo