Finančni svetovalec: »Konflikt v Ukrajini bo zagotovo imel vpliv na trg kriptovalut!«

Ko sem prvič slišal za bitcoin, je bil vreden komaj 27 evrov. Če bi takrat za šalo kupil enega – pa ga nisem, ker se mi je zdelo, da nekaj, za čimer ne stoji podjetje ali pa ta stvar fizično ne obstaja, pač ni vredno niti tega – bi danes imel okoli 43 tisoč evrov.

A moral bi preživeti vse skušnjave, zaradi katerih marsikdo verjetno ni spal. Dejstvo je, da tečaji kriptovalut nenehno nihajo, navzgor in navzdol, včasih tudi po deset, dvajset tudi trideset odstotkov v nekaj urah.

Takšne padce in rasti lahko doživimo tudi več dni zapored in pri tem je težko ohraniti mirno kri. Trenutno je večina kriptotrga krepko pod rekordnimi vrednostmi.

So zato kriptovalute dobra priložnost ali bodo čez noč izginile, na kaj paziti in kako se lotiti trgovanja, nam je povedal neodvisni finančni svetovalec iz podjetja Cresus Matjaž Štamulak.

Drugim svetujete tudi na področju kriptovalut. Pa ste lastnik teh precej tveganih naložb tudi sami?

Sem. Že daljnega leta 2015 sem začel poskusno, potem pa sem v 2016 in 2017 nadaljeval še malo več. V bistvu smo na lastni koži s prvimi vlagatelji izkusili tiste drastične rasti in padce, tisti bumerang. Tako da ja, del svojih sredstev imam v kritpovalutah. Včasih manj, včasih več.

Koliko sredstev namenite za nakupe?

Za nakup in prodajo kriptovalut vedno najprej upoštevam celotno sliko. To pomeni, da recimo pogledam, koliko odstotkov imam v nekih bolj varnih naložbah, koliko denimo v denarju, koliko v fizičnem zlatu, koliko je vezanega na borzo, na delnice, ali pa ETF sklade, potem pa temu prilagodim tudi delež kriptovalut.

Navadno, vsaj ko govorim zase, več kot do 25, mogoče 30 odstotkov, investicij nikoli ne namenim za kriptovalute. Razen, če so zelo dobri časi, in se zaradi rasti na trgu poveča ta delež.

Že nekaj časa nazaj ste vstopili na trg kriptovalut in ste doživeli te ogromne rasti. Zdaj smo trenutno v nekem obdobju, ko smo z vrhov padli tudi za 50 odstotkov. Je zdaj primeren čas za nakupe?

Mislim, da je odgovor vedno vezan na strategijo vlagatelja. Za nekoga, ki bi želel zgolj kratkoročno vstopiti in nekaj zaslužiti, se mi zdi ob takšnih padcih dober moment za vstop. Navadno kriptovalute, ko močno padejo, v nekem obdobju potem tudi močno zrastejo.

Glede na to, da smo razprodani (op.p._ razprodanost gledam z določenimi tehničnimi indikatorji, ki spremljajo trenutno gibanje cene – indikatorji, kot so recimo RSI, STOCH RSI, MACD, ipd…), da je sentiment slab, da je veliko strahu prisotnega in tako naprej, bi bil za nekoga kratkoročno, ki bolj obvlada trg, in za tistega, ki mesečno ali postopno vplačuje po metodi povprečnega stroška, zdaj dober vstop.

Izpostavil bi mogoče še eno nevarnost, ki jo letos vidimo in sicer, da ni nujno, da so to že najnižje vrednosti. Po mojem mnenju bo letošnje leto precej volatilno, ne samo na kritpotrgu, ampak tudi na delniških trgih, zaradi grožnje višanja obrestnih mer ameriške centralne banke in seveda zaradi razsežnosti geopolitičnih napetosti, rasti cen surovin, ipd.

Po mojem mnenju bi se kratkoročno še splačalo kaj kupiti in po mesecu ali dveh prodati, ko naraste, ali vsaj del, mislim pa, da nas še večja nihanja čakajo predvidoma v drugi polovici leta.

Tako da za vse tiste, ki čakajo na dober trenutek za vstop, nek strah na trgu izkoristiti za priložnost, potem najlepše nakupne priložnosti letos šele pridejo.

Zdaj imamo celo poplavo kriptovalut. Ko se začnemo v  kritpomenjalnicah pomikati proti dnu, kar ni konca. Kako se odločiti, kam vložiti denar?

Ko govorimo o nekem nepoučenem vlagatelju, ki se prvič sooči s trgom kriptovalut, bi bilo po mojem mnenju pametno, da se enostavno drži prvih 10 ali 20 največjih kritpovalut po tržni kapitalizaciji (ali angleško market cap).

To so nenazadnje že dokazani projekti, mislim na bitcoin in ether, potem pa še kakšna nižje. Projekte je treba tudi raziskati, analizirati, ugotoviti, kašen problem rešujejo, ali je to res projekt, ki lahko nekaj prispeva v tej tehnologiji blockchain ali je nekdo zgolj prišel pobrati denar.

Trg je še vedno nereguliran, zato sem mnenja, da večina od teh 15 tisoč kriptovalut ali koliko jih je že danes, saj jih je vsak dan več, verjetno ne bo preživela naslednjih od tri do pet let.

Res pa je, da je potencial donosa, to moramo vedeti, največji prav pri projektih z majhno tržno kapitalizacijo – če si v pravem trenutku zraven. Treba pa je vedeti, da pri zelo majhnih projektih, ki so na stotem ali dvestotem ali tristotem mestu, vedno tudi obstaja riziko, da se stvari ne bodo odvile v pravo smer.

Sam se osebno z večino mojih investicij skušam držati teh največjih, z enim zelo malim deležem razporeditve, mogoče 10 ali 15 odstotkov celotne razporeditve v kriptovalute, pa tudi kakega manjšega projekta.

Ampak v kakšen manjši projekt ne bi nikoli vstopil, če ga ne bi prej zelo dobro raziskal. Najprej me vedno zanima, v prvi vrsti ekipa, ki stoji za projektom, torej, ali imajo za seboj že kakšne dobre projekte, da ne gre za kakšne prevarante, in pa predvsem, kak izziv rešuje tak projekt. Primer, kako je iz malega zrasel zelo velik projekt, je primer kriptovalute luna.

Naredili so decentraliziran stabilni kovanec, kar kriptotrg potrebuje. Z luno smo bili, ko je bila krepko pod stotim mestom, in videli, da je to dober projekt. Danes je to projekt, ki že trka na vrata prvih 5-ih največjih po tržni kapitalizaciji.

Potem nad projekti, kot so tako imenovane 'meme' kriptovalute, denimo dogecoin, shiba inu in podobno, niste najbolj navdušeni? 

(Smeh) Ne, ne, nisem najbolj navdušen. Vidim pa čisto različno pri vlagateljih, da eni to držijo, bolj iz heca kot kaj drugega. Imamo dva ali tri vlagatelje, ki pa so z njimi naredili zelo lepe donose.

Drugače pa tem meme kovancem, ki nimajo zadaj nobene vrednosti, ne zaupam najbolje. Tudi, če Elon Musk tvitne, da je zdaj možno teslo kupiti s kriptokovancem doge, je to super, ena uporaba, ampak raje zaupam kakšnemu drugemu projektu, recimo polkadotu, atomu, luni, projektom, ki v celoten ekosistem blockchaina prinašajo neko dodano vrednost. Torej, da je zadaj neka resna stvar, da nekaj rešujejo.

Glede na to, da trgujete s kriptovalutami in vlagateljem tudi svetujete glede tega, poznate več ljudi, ki so denar izgubili ali ki so ga dobili?

Več, ki so ga dobili. Čisto preprosto je treba imeti eno strategijo vlaganja v kriptovalute. Vedno vlagateljem najprej razložim, da si najprej določijo višino sredstev, koliko so pripravljeni v kriptovalute vložiti.

Reciva za primer, da ima nekdo 10.000 evrov in reče, da s petino tega denarja lahko tvega. Torej dva tisoč nameni za kriptovalute in potem jaz vedno pravim, da ko se alokacija močno poveča, torej, ko pride do rasti, da iz 20 odstotkov to postane 40 ali 50 odstotkov (op.p.: to pomeni, da so se naša sredstva vsaj podvojila), je čas, da se del dobička tudi realizira.

Večina vlagateljev, ki sledi tej racionalni logiki, imajo zelo pozitivne izkušnje in so zagotovo naredili plus. Samo vprašanje je, koliko časa so bili na trgu. Tu, na tem trgu, je čas ključen.

Lahko da je nekdo bitcoine kupoval pred dobrima dvema mesecema, ko so bile cene visoke. Če do danes ni prodal, lahko da ni storil nič narobe, saj bo lahko prodal takrat, ko bo cena višja.

Kdaj pa to bo, bo to čez dva meseca ali se bo moralo obrniti še eno leto, pa nihče ne ve. Ključni faktor pri tem, da nekdo s kripto trga odide s pozitivnim donosom je v tem, da planira, da jasno določi odstotek premoženja, in takrat ko je odstotek dosti višji, si nekaj dobička izplača in seveda tudi obratno.

Mi delamo tako, da ko trg pade – prej sva rekla dvajset odstotkov premoženja damo v kriptovalute –,  če recimo pade za polovico, bi moja sredstva bila vredna ne več 20 odstotkov mojega premoženja, ampak le še 10 odstotkov.

V tem primeru bi moral, če sem dolgoročni investitor, dokupiti in dopolniti to alokacijo, da pridem nazaj na svojih 20 odstotkov. Ko bo alokacija 30, 40 ali 50 odstotkov, pa presežek unovčiti.

Tako, da če večina ljudi temu sledi, je skoraj nemogoče, da narediš minus. Je pa vseeno nekaj vlagateljev tudi, ki imajo minus, med njimi predvsem takšni, ki trgujejo bolj kratkoročno, bolj na čustvene odzive. V tem primeru pa se lahko zelo hitro naredi minus.

Kako ustaviti nemirne prste, ko gledaš grafe in tisto rdečo črtico, ki je vsako sekundo nižje? Dnevni padci so lahko ogromni. Kako se zadržati, da takrat enostavno ne prodaš vsega?

Po mojem mnenju čustva lahko obvladuješ, če si racionalno vstopil v naložbe. Če sva šla samo z 20 odstotki premoženja v ta sektor, pa se je vrednost znižala, in sva vedela, da se to lahko zgodi, sva pripravljena na to, potem gotovo, če bo portfelj vreden sedem ali deset odstotkov premoženja, ne bova prodajala, ampak bova čakali na boljše čase.

Mislim, da lahko na te čustvene vzgibe, na filozofijo, vplivaš izključno tako, da načrtno investiraš, da točno veš, kaj boš naredil, ko bo zadeva visoko, ali takrat ko bo nizko.

Če tega ne veš in te trg preseneti, to vpliva na čustva in čustva nam vedno govorijo: ko pada – prodajaj, in večina proda, ko raste – kupuj, in takrat tudi večina kupuje. Kako se torej s tem čim bolje spopasti? Definitivno vnaprej določiti, kaj bomo počeli.

Če smo rekli 20 odstotkov premoženja, potem ko se alokacija zniža, dokupimo, če se veča, prodajamo. In če je to racionalno vnaprej pripravljeno v obe smeri, gledamo in spremljamo trg, nas to ne preseneti. Na začetku je investitorjem težko nadzorovati čustva, kakšnega prvega pol leta, včasih tudi leto, dve.

Če sem vas prej dobro razumel, se bo trg kriptovalut v bližnji prihodnosti prečistil. To pomeni, da bodo vlagatelji ostali brez vseh sredstev?

Tako je. Prepričan sem, da bo letos nihanje cen na splošno na trgih, na delniških in trgu kriptovalut. Moramo upoštevati, da je trg kriptovalut še vedno nereguliran. Čakamo na regulatorje, ki bodo trg dodatno prečistili, kar je super.

Se pa bojim, da bodo določene kriptovalute, ki zadaj nimajo ničesar, prenehale obstajati. Vlagatelji, ki so jih zamenjali za denar in jih držijo, lahko ostanejo brez vsega. Če recimo vrednost pade za 90 ali 95 odstotkov in potem ni nobene likvidnosti.

Če pa že uspeš prodati, dobiš par evrov. Na koncu je to tako malo, da je skoraj kot da ne bi dobil ničesar.

Trenutno nam prihranke, ki jih ne plemenitimo, načenja precej visoka inflacija. Kako inflacija vpliva na kriptovalute?

Mislim, da pozitivno. Če pogledava primer največje kriptovalute bitcoin. Mislim, da je postal in postaja kot ene vrste dobra zaščita pred inflacijo, in to kljub nihljajem, ki jih doživlja.

Če gledamo nevarnost inflacije, se vedno zgodi tam, kjer nekdo tiska neomejene količine sredstev oziroma denarja. Potem se vedno ta količina denarja razvrednoti (večja kot je, bolj se razvrednoti), in posledično pride do inflacije.

Pri bitcoinu imamo vnaprej zapovedanih 21 milijonov kovancev, od tega je že velika količina nastala oziroma bila narudarjena, tako da jaz mislim, da v svetu, kjer se lahko tiskajo neomejene količine denarja, imamo na drugi strani en digitalni hranilec vrednosti, ki ima zelo omejeno in znano količino, da je to lahko zelo, zelo dobro.

Moram pa poudariti, da to ne spreminja dejstva, da lahko zadeva kratkoročno zelo močno niha. Ampak vseeno, če bi danes izbiral, ali dati tisoč evrov v sef a, v sef b pa kupiti za tisoč evrov bitcoina ali fizičnega zlata, ki ima zelo podobne lastnosti, sem nekako prepričan, da bom čez pet ali deset let v sefu b, kjer bi imel bitcoine (in zlato), imel zagotovo malo boljšo kupno moč tistega denarja, kot pa v sefu a, kjer bi položil tisoč evrov.

Prepričan sem, da lahko na inflacijo bitcoin pa še kakšna druga kriptovaluta, posebej pa bitcoin, zelo, zelo dobro odreagira. Ker je preprosto omejena količina.

Že štiri tedne v Ukrajini poteka vojna. Kako to vpliva na kriptotrg? Če pride do vojne večjih razsežnosti, kritpotrga verjetno sploh ne bi bilo?

Geopolitični konflikt, ki ga trenutno spremljamo v Ukrajini, bo zagotovo vplival na kripto trg. Kratkoročno so se v zadnjem mesecu dni zgodila nihanja na trgih, a jo je v povprečju celoten trg kar "dobro odnesel" glede na nenadno spremembo in novo tveganje.

Sam menim, da se vsa tveganja tega geopolitičnega konflikta še niso pokazala in da bomo morali biti investitorji pripravljeni na nihanja v letošnjem letu, posebej v jeseni.

Moramo se sicer zavedati, da je omenjena situacija dodaten izziv v letošnjem letu in da so prisotna še druga tveganja, ki bodo vplivala na trg kriptovalut. Visoka inflacija, ki jo bodo skušali obvladovati z dvigovanjem obrestnih mer je prvo tveganje, dodatno pa ne smemo pozabiti tudi na prihod regulacije trga kriptovalut, ki je vsekakor drugo tveganje, na katerega je potrebno biti letos pozoren.

Vlagatelji v kriptovalute se bomo soočili z visoko volatilnostjo, zato svetujem del sredstev hraniti v denarju ter imeti na voljo za poceni nakupe. Seveda pa v prvi vrsti skrbeti tudi za realizacijo vmesnih dobičkov.

Ukrajinski konflikt nas postavlja tudi pred pomembna vprašanja glede varnosti pri investiranju v kriptovalute in vedno večjega razmaha kibernetskih napadov. Zato je modro biti poučen o varnosti ter del kriptovalut hraniti tudi v hladnih hrambah.

Preberite še: Nepremičninski balon tik pred pokom? Presenetljive besede nepremičninskih posrednikov