Z Aljošo Bagolo o občutku krivde ob gledanju neumnih vsebin na spletu, o slovenski negativi in izbiri, ki utruja

Če ste vsaj povprečni uporabniki družbenih omrežij, kot sta Facebook in Instagram in če na YouTube ne poslušate le glasbe, potem ste se verjetno že kdaj zalotili med ogledovanjem vsebin oziroma nastopajočih, ki vam v resnici sploh niso všeč in se nad njimi celo zgražate. In zagotovo ste že odprli kakšno nesmiselno novičko o "estradnikih", ki se je izkazala še za bolj nesmiselno, kot ste mislili. Niste edini. 

O tem, zakaj to počnemo, zakaj nam izbira med dobrimi in slabimi novicami ne olajša življenja, zakaj se oglašajo le negativni komentatorji in zakaj potrebujemo trende in trending vsebine, smo poklepetali z Aljošo Bagolo, kreativnim direktorjem pri oglaševalski agenciji Pristop. 

Ko po hipnemu užitku pride občutek krivde … 

"Z razvojem interneta, ki je močno zaznamoval zadnjih 20 let, se je zgodil ta paradoks, da so postala naša življenja precej bolj kaotična, vzemirljiva in polna nenadzorovanih vsebin in informacij. Ni več neke spokojnosti. Naši možgani sicer težijo k urejenosti, smislu in k celovitim zgodbam, ki imajo rep in glavo. Po drugi strani pa te kratke, nenavadne, brezsmiselne stvari možgane zabavajo. So drobtinice, ki poskrbijo, da nam ni dolgčas. Ravno iz tega udobja, da nam ni nikoli dolgčas, hlastamo po takšnih vsebinah. In potem imamo slabo vest, se sprašujemo, zakaj smo tri minute življenja porabili za nekaj, kar ga ni obogatilo, oziroma ga je celo izropalo," razmišlja Bagola, ki ta občutek krivde primerja s tistim, ki ga imamo po malici v McDonaldsu.

"Najprej malo uživaš, potem ti je žal. Paradoks McDonaldsa je, da je dober ravno zaradi tega občutka krivde. Mogoče so te vsebine prav tako dobre ravno zato, da v nas vzbudijo občutek krivde," dodaja.

Izbira nas utruja, zato posegamo po tistem, kar je izbral že kdo pred nami

Danes nas na spletu pričakajo vrstice številnih medijev, od poglobljenih kulturnih vsebin, do hitrih rumenih novičk in bizarnih vlogov. Bralci še vedno radi klikajo slabe vsebine s Kim Kardashian na naslovnici, mediji pa jih proizvajajo ravno zato, ker jih ljudje berejo in ostanemo v začaranem krogu. Nam vsa ta izbira, kaj bomo gledali in brali, sploh odgovarja?

"To je še en paradoks, paradoks izbire. Zaradi nje ljudje nismo tako srečni, kot bi bili sicer. Ko imamo na voljo veliko stvari, za katere se lahko odločimo, nas to utruja. Zato posežemo po stvari, po kateri so posegli že drugi. To vidimo že pri člankih, nanj klikneš že zato, ker piše, da ga trenutne bere veliko ljudi," pojasnjuje strokovnjak za marketing.

"Trendi so množično pomirjevalo"

To teorijo bi lahko potrdili še na en način. S trendi. "Trendi so neke vrste množično pomirjevalo, ki te iztrga iz tega prekletstva izbire. Trendi ti povejo, kako se je to sezono treba obleči, kakšno pričesko je fino imeti letos in koga je treba trenutno spremljati med zvezdniki," razmišlja Bagola. In ko smo s trendi seznanjeni, nam ni treba preverjati še vse ostale izbire in lahko čas namenimo za kaj drugega. 

Tako lahko na Facebooku pogledamo zgolj vsebine, ki jih je delila večina naših virtualnih prijateljev in smo "na tekočem." Tako na primer prejšnji teden verjetno niste ubežali nenavadnemu vlogu Korošice Denise Dame, ki je tako bizaren, da se nihče ne more zares odločiti, ali gre za parodijo, ali gospodična misli smrtno resno. In ne glede na številne negativne komentarje pod njim, smo si ga Slovenci vseeno množično ogledovali. 

PREBERITE še // O Denise Dame je pisala tudi Ula Furlan v svoji kolumni za Mično

Slovenci smo nagnjeni k izražanju kritike

Če bi sodili zgolj po komentarjih bralcev pod vsebinami, smo Slovenci skopi s komplimenti, medtem ko negativne komentarje precej lažje delimo s svetom. 

"Slovenci smo po raziskavah zelo nagnjeni k izrekanju kritičnosti," pravi Bagola, ki meni, da nam manjka zmagovalna mentaliteta, ki omogoča nadaljnje grajenje samozavesti in samozaupanja, ki pa sta ključna za to, da nisi skop s komplimenti, ampak jih uporabljaš za motivacijo in kot katalizator za napredek okolja.

"Namesto tega smo raje privoščljivi, ljubosumni in zagrenjeni in internet je okolje, ki to še potencira. Verjamem, da je v Sloveniji veliko pozitivnih ljudi, a se nočejo spuščati v greznico komentiranja na internetu, kjer tako ali tako že 20 let teče boj med črnimi, rdečimi in še kom. V bistvu gre za ene in iste ljudi, ki pod nekimi vzdevki pišejo, kar jim pade na pamet," razmišlja Bagola. In kako bi takšno vedenje lahko izkoreninili?

"To bi morali urejati enako, kot na cestah. Če voziš pijan, si kaznovan. Če na internetu uporabljaš sovražni govor in si škodljiv, moraš plačati kazen," predlaga marketinški guru.

Kako se bomo spopadali s tem, bo pokazal čas, do takrat pa lahko svet naredimo boljši z zavestno izbiro kakovostnih vsebin, negovanjem zmagovalne mentalitete in iskrenim deljenjem komplimentov.

Avtor: Maja Fister

Foto: Jože Suhadolnik/Delo, Thinkstock