Tako popolni, da je že kičasto: Poglejte, kaj se skriva za popolnostjo na Facebooku

Med vašimi prijatelji in znanci na družabnih omrežjih je gotovo kar nekaj takšnih, ki vas dnevno zasipavajo z objavami o svojem srečnem življenju. Njihove objave so polne skrbno izbranih fotografij, vse skupaj pa deluje tako popolno, da je na trenutke že kičasto. Mnogi jim to idilično življenje, ki na prvi pogled deluje kot v filmu, zavidajo, a ni potrebe po tem. To je le virtualno življenje, resničnost je lahko povsem drugačna.

Na spletu smo režiserji svojega življenja

Zakaj imamo tako veliko potrebo po tem, da se v digitalnem svetu pogosto predstavljamo v drugačni in boljši luči, je za Mično pojasnil partner in izvršni direktor kreativnih vsebin pri Pristopu Aljoša Bagola. »Tako, kot je avtomobil postal podaljšek našega doma, je postal facebook podaljšek naše osebnosti ali celo več. Ne samo, da je nadomestek, postalo je povsem enakopravno življenje telesnemu. Kar ljudi tako privlači je to, da so lahko režiserji tega vtisa, ki ga dajejo. To kreiranje vsebin nam je tako zelo privlačno zato, ker nam omogoča nadzor, kontrolo, česar v življenju nimamo. S tem izražamo svoje želje, hotenja, da se predstavljamo idealno tipski, srečni in nasmejani. To je kot zabaviščni park naših hotenj, za katerim pa so potem povsem druge resnice, bolj življenjske.«

Internet in razcvet družbenih omrežij je za sabo prinesel veliko dobrih stvari, so pa tudi pasti, ki se jih mnogi ne zavedajo najbolje. Bagola je pri tem omenil demokratizacijo zasebnega, mnenj in izražanja. »To je lahko dobro, če se znajo ljudje do tega pravilno opredeliti,« pojasni in doda, da lahko po drugi strani hitro pride do sovražnega govora, nepremišljenih objav in komentarjev. »Če smo mi kot najstniki naredili neumnost, je to ostalo med prijatelji in tega nihče ni mogel obeležiti in deliti s celim svetom. To je postalo zelo problematično, zato v svojih kampanjah skušam opozarjati mlade,« pove in doda, da je bil namen kampanje Ne objavi kar te lahko gnjavi iskren, da se morajo mladi zavarovati pred samim sabo. »So v občutljivih letih, kjer naredijo marsikaj in zaradi današnjih tehnologij, se lahko to hitro razširi po internetu in naredi izjemno škodo. Ne samo v smislu kariernih priložnosti, kjer jih delodajalci v 80 odstotkih najprej poguglamo in preverimo, kakšen je njihov digitalni odtis, ampak tudi v smislu hujših psiholoških posledic.«

--> Preberite še: #VOLIMSTOSEVOLIMO, #BELIEBER, #LITTLEMONSTERS: TAKO ZVEZDNIKI PUŠČAJO SVOJ ODTIS

Nevarno, kot ogenj

A niso samo mladi tisti, ki so nepazljivi in se ne zavedajo posledic, ki jih lahko neka objava prinese. Podobno težavo opaža Bagola tudi pri starejših. »Zdaj imamo val migracij mladih na druga bolj kul omrežja kot so instagram in snapchat. Ugotovitve pa kažejo, da se podobno neodgovorno do sebe obnaša tudi veliko starejših ljudi v ciljni skupini od 25 do 60. Fenomen interneta obravnavam kot fenomen iznajdbe ognja, ko se je najprej veliko ljudi opeklo, da smo se ga približno pravilno naučili vsi uporabljati.«

Zakaj si želimo biti »polajkani«

Da je potrebno biti pazljiv pri uporabi socialnih omrežji in v čem je paradoks objavljanja popolnih podob, je posvarila tudi Katja Knez Steinbuch, stažistka relacijske družinske terapije, ustanoviteljica in direktorica Inštituta Vita Bona. »Z uporabo družabnih omrežji ni nič narobe dokler ostajamo v zavedanju, koliko časa nam uporaba tovrstnih aplikacij vzame in kam nas (lahko) popelje. Kjer pa je tega veliko in ni občutka za stik s sabo, je to znak, da je sedanjost in realnost pretežka, pretesnobna, ali pa premalo stimulirana. Kot da bi morali odtavati v en svet iluzij, sanj ali fantazij... Paradoks takšnih objav je torej ravno v tem, da bolj popolno sliko, ki jo ustvarimo na internetu, bolj si tega v resnici tudi želimo.«

--> Preberite še: LJUDJE, KI SVOJE FIZIČNE DOSEŽKE DELIJO NA FACEBOOKU, IMAJO RESNE TEŽAVE

Po njenih besedah takšne potrebe le malo bolj indirektno govorijo o tem, kako si v resnici vsi želimo biti opaženi, slišani, ljubljeni, sprejeti, ovrednoteni - "polajkani" na vseh nivojih. »Te želje imamo prav vsi ljudje. Težava pa nastane, kjer te osnovne čustvene potrebe niso zadovoljene, bodisi v primarni družini, bodisi v trenutnih odnosih. Takrat gre marsikdo vsa ta občutja iskat na splet, kjer ob raznih všečkih pridobijo nekaj svoje vrednosti nazaj. Zaključili bi lahko, da tako sporočajo svetu, da si želijo bližine, povezanosti, ovrednotenja.«

Gre za beg pred lastnimi občutki?

Je pa pogosto spremljanje teh popolnih podob lahko moteče za nekoga, ki je v svojem življenju nesrečen. Na te neprijetne in težke občutke je opozorila tudi Knez Steinbuchova. »Tisti, ki ne preživijo veliko časa na družbenih omrežjih, najbrž temu ne dajejo velikega pomena. Težava nastane tam, kjer si nekdo enako želi takšnega ovrednotenja in se ob tem počuti le še slabše, manj opažen in manj ovrednoten. Še posebej je to nevarno pri mladostnikih, ki temu dajo res velik pomen.« Za konec je še dodala, da je ob vsej tej poplavi družabnih omrežij pomembno zavedanje, da je splet lahko močna oblika bega, umika in preigravanja lastnih občutkov.

Avtor: Pia Pangos
Foto: Roman Šipič/Delo in VB Vita Bona