Tudi tebe v času karantene mučijo izredno doživete sanje? To je razlog!

Marsikdo je v začetku novega desetletja nadvse ambiciozno zasnoval svoj 2020 to do list. Na njem so se znašle visokoleteče novoletne zaobljube, potovanja v daljne kraje, napredovanje v višji letnik na fakulteti, redna vadba, napredovanje v službi in še bi lahko naštevali. In če je januar morda obetal veliko, smo, hitreje kot smo obračali liste na koledarju, opažali, da ima dvajsetica za nas drugačne načrte. Precej samosvoje in nikakor ne takšne, kot smo si jih želeli. Skupaj z epidemijo je skoraj vse prebivalce sveta prisilila v karanteno in popolnoma spremenila vsakdan slehernega posameznika. A ne v smeri, ki si jo je slednji začrtal ob prelomu desetletja.

Skupaj z izrednim stanjem so se v naše misli prikradle skrbi in čustva, ki jih nismo pričakovali. Pa tudi sanje, ki ponoči pestijo marsikatero glavo, ki si jih ob jutrih po slabo prespani noči nikakor ne more razložiti. Pestijo tudi tebe? Kot pišejo National Geographic, Shape in mnogi drugi raziskovalni mediji, ne gre za redek pojav. Še več, pandemske sanje se v zadnjem času pojavljajo tako pogosto, da so se jih lotile raziskovati mnoge strokovne institucije in na podlagi raziskav našle odgovore na vprašanja, ki si jih v zadnjem času zastavljamo, ko se zjutraj pretreseni prebudimo iz sna.

Zakaj sanjamo?

Na tej točki verjetno najprej velja obrazložiti, zakaj ljudje sploh sanjamo. Na kratko, gre za možgansko aktivnost, kjer naši možgani v snu procesirajo čustva, dražljaje, spomine in dogodke, ki smo jih v preteklih obdobjih doživeli in občutili. Kot bi vse občutke spravljali in urejali v mape, vsakega tja, kjer mu je mesto. To se običajno dogaja v stanju REM spanja, tretjem ciklu našega počitka. Navadno v spanju preidemo v pet takšnih različnih ciklov in če spimo dlje, se cikli ponovijo.

Ker so v tem času mnogi ljudje izgubili delo oziroma so »na čakanju«, jim odsotnost službe ruši vsakdanjo rutino. Ker ob osmih zjutraj ni potrebno vstopiti v šolo, na fakulteto ali v pisarno, mnogi tako spijo dlje in tako med nočnim počitkom preidejo v več ciklov, razlaga znanstvenica Brittany LeMonda, nevropsihologinja na newyorški kliniki Lenox Hill. Dlje kot spimo, več sanj bomo imeli in večja verjetnost je, da se jih bomo zjutraj, ko se zbudimo, spominjali.

A marsikdo v tem času ne spi ravno mirno in do jutra komaj prešteje nekaj ur, ko so bili možgani »izklopljeni«. Tudi ti ljudje lahko v tem času močneje sanjajo, krivec za to pa je fenomen, imenovan REM rebound oziroma odboj, ki pomeni podaljšano in povečano frekvenco in globino tega spalnega cikla. Ta nastane zaradi neprespanosti ali nespečnosti in prizadene tiste, ki so si v preteklosti nakopali preveč neprespanih noči, pojasnjuje LeMonda.

Stres in anksioznost

Sprožilec močnih, divjih in čudnih sanj pa je obema zgoraj omenjenima skupinama enak. Stres, ki ga povzroča sprememba naših vsakdanjikov, je namreč v tem času prisoten na precej visoki ravni. Ker zaradi tega marsikoga muči anksioznost,  naši možgani preko noči intenzivno procesirajo čustva in občutke, ki jih sproža pandemija koronavirusa.

Kljub temu ni nujno, da bodo tema naših sanj virusi, respiratorji, obrazne maske in zaščitne rokavice. Ker je virus neviden in situacija, povezana z njim, precej abstraktna, naše sanje zjutraj, ko se zbudimo, precej težko pojasnimo. Njihovi protagonisti so lahko pošasti, umori, vesoljci in druge čudne reči, ki pa so pravzaprav le nekakšna preslikava strahu in našega trenutnega počutja, morda občutka nemoči, razlaga Deirdre Barrett, profesorica psihologije na Harvardu. Nočne more, ki nas pestijo, so tako posledica postravmatskega stresa, ki se ga morda ne zavedamo, a ga globoko doživljamo v svoji podzavesti. Glede na podatke nedavne raziskave na Lyonskem inštitutu za nevroznanost, se je pri ljudeh v tem času stopnja spominjanja sanj zvišala za kar 35 odstotkov, 15 odstotkov ljudi, ki so sodelovali v raziskavi, pa je poročalo o bolj negativnih sanjah.

Kako se nočnih mor znebimo?

Čeprav sedaj poznamo vzrok za sanje, se jih ne moremo kar znebiti. Obstajajo pa prijemi, ki nam lahko pomagajo spati bolje. Nočne more so najverjetneje posledica anksioznosti in nerešenih življenjskih vprašanj, ki nas pestijo. Mirna vest in zadovoljstvo v življenju bodo namreč spodbujali lepe sanje. LeMonda svetuje, da se držimo naslednjih pravil. Posteljo uporabljamo le za spanje in se absolutno izogibamo delu v njej. Pred spanjem se moramo izogibati strmenju v telefon ali drug ekran, ki oddaja modro svetlobo, prav tako pa moramo paziti, da vsako noč trdno spimo vsaj sedem ur.

O takšnih in drugačnih sanjah se je priporočljivo tudi pogovoriti z družinskimi člani ali prijatelji, morda celo terapevtom. Sploh v času, ko je nadvse pomembna stabilnost in moč našega imunskega sistema pa je važno, da spancu namenimo več pozornosti, ter dosledno poizkušamo voditi reden urnik spanca.