Slovenski meteorolog: Takšno poletje nas čaka

Gregor Vertačnik je naravoslovec in univerzitetni diplomirani meteorolog, kot klimatolog zaposlen na Agenciji RS za okolje.

Vremenski ekstremi ga zanimajo tudi v prostem času, aktivno je sodeloval pri obsežnejših meritvah v dinarskih mraziščih, v mlajših letih pa je prav tako pogosto pogledoval k zvezdam.

Čeprav zemeljsko zgodovino razume kot sosledje raznovrstnih geoloških etap, je čas, v katerem živimo, vseeno nekaj posebnega.

Poklicali smo ga, da bi nam zaupal, kakšno poletje nas čaka, izvedeli pa še mnogo resnic, ki bodo prebudile tudi najbolj nejeverne.

Meteorološke meritve na ozemlju današnje Slovenije segajo daleč nazaj, v konec 18. stoletja. Plakat na hodniku Agencije za okolje prikazuje odklon mesečne povprečne temperature zraka od druge polovice 20. stoletja do danes. Vse to mi govori, da številkam vendarle zaupamo. A zakaj kljub vsemu težko verjamemo, da je eksponentna rast ekstremnih vremenskih dogodkov zelo resna stvar?

Da, meteorološke meritve na našem prostoru res segajo v konec 18. stoletja. Takrat so za namen medicinske raz­iskave vpliva višine padavin na pojavnost malarije v Piranu merili padavine. Od leta 1818 imamo ohranjene zapise ljubljanskih meritev in opazovanj vremena, od sredine 19. stoletja, za časa Avstrije in pozneje Avstro-Ogrske, pa so na slovenskem ozemlju postavili številne vremenske postaje.

Zelo modno je ob vsakem ekstremnem vremenskem dogodku reči, da se je v zgodovini že zgodil. Če ne pred pet tisoč leti, pa v času dinozavrov. A žal to, ali ti uspe v zemeljski zgodovini najti podoben dogodek, ne pove nič o njegovi pogostosti.

Razlogov, zakaj kljub vsemu težko verjamemo, da je eksponentna rast ekstremnih vremenskih dogodkov zelo resna stvar, je več. Podnebne spremembe se dogajajo razmeroma počasi. Zgolj v nekaj letih v resnici na prvi pogled ne opazimo, da bi bilo kaj dras­tično drugače. Drugi razlog pa je ta, da pogosto mešamo pojma vreme in podnebje.

Zelo modno je ob vsakem ekstremnem vremenskem dogodku reči, da se je v zgodovini že zgodil. Če ne pred pet tisoč leti, pa v času dinozavrov. A žal to, ali ti uspe v zemeljski zgodovini najti podoben dogodek, ne pove nič o njegovi pogostosti. Drugi ekstrem je za vse kriviti podnebne spremembe. Da bi razumeli, kaj se dogaja, je najboljša razlaga z analogijo.

Predstavljajte si igralno kocko. Vsaka od šestih cifer predstavlja določeno vreme ali pa številske vrednosti temperatur. Recimo, da se ob metu kocke cifre v nedavnem podnebju pojavljajo enako pogosto. Kocka, s katero danes igramo, pa je neenakomerno obtežena. Verjetnost, da ob metu dobimo katerokoli od šestih cifer, ni več enakovredna. V zadnjih desetletjih imamo v Sloveniji več vročinskih valov poleti na eni strani in manj izrazitega mraza pozimi na drugi. Kar je seveda logično, če pomislimo, da se je v 60 letih temperatura zraka dvignila za približno dve stopinji Celzija. Dve stopin­ji se ne zdita veliko, a pozabljamo, da je ta pribitek stalen. To pa se na dolgi rok zelo pozna.

Svoje vsakdanje življenje, kulturo in infrastrukturo smo prilagodili določenemu podnebju. Navadili smo se na neke občasne skrajne vremenske dogodke, a podnebne spremembe pomenijo, da postanejo določeni dogodki vse bolj pogosti in vse bolj intenzivni. Škode zaradi podnebnih sprememb je vedno več.

Svet razumete širše kot zgolj to, kar obstaja za časa enega življenja. Razumete torej tudi podnebne spremembe sodobnega časa zgolj kot eno od obdobij geološke zgodovine našega planeta ali ste v skrbeh?

Sem bolj na strani zaskrbljenih. Hitrost sprememb je namreč »nenaravna«. V zadnjih dveh milijonih let so prehodna obdobja med ledenimi in medledenimi obdobji trajala od nekaj tisoč do nekaj deset tisoč let in v tem času je bila temperaturna sprememba zraka pri tleh na globalni ravni okoli pet stopinj Celzija.

Zdaj pa živimo v času, ko se je samo v zadnjih sto letih Zemlja segrela za stopinjo! Spremembe so tako hitre, da se številne rastlinske in živalske vrste nanje ne morejo prilagoditi, kar posega v ekosisteme po vsem svetu. Človeštvo pa ni prizadeto samo zaradi vpliva na živo naravo, ampak tudi zato, ker v nekaterih delih našega sveta čez nekaj desetletij preprosto ne bo več mogoče živeti.

Množične podnebne migracije so samo vprašanje časa. A po drugi strani zaupam človekovi prilagoditveni sposobnosti in tehnološki inovativnosti. Žal brez spremen­jenih življenjskih navad ne bo šlo.

Kaj natanko imate v mislih?

Vsekakor bo treba zmanjšati rabo energije. Čeprav Slovenci mislimo, da smo v nekem varnem kokonu, živimo v utvari. Tudi mi bomo čutili velik pritisk beguncev iz Azije in Afrike, ki na svoji zemlji zaradi nemogočih razmer ne bodo več mogli živeti. Ekstremni vremenski dogodki pomenijo tudi bliskovit upad pridelka, lakoto in negotovosti.

Čeprav za zdaj še lahko živimo v prepričanju, da »ni tako hudo«, bomo morali tudi mi spremeniti svoj vsakdan v morda povsem banalnih rečeh. Že zdaj recimo težko razumem, kako to, da se sredi najhujših vročinskih valov nekateri ljudje rekreirajo ob najbolj neprimernih temperaturah.

Čeprav za zdaj še lahko živimo v prepričanju, da »ni tako hudo«, bomo morali tudi mi spremeniti svoj vsakdan v morda povsem banalnih rečeh.

Celo takrat, ko so v zraku povečane koncentracije ozona, škodljive za pljučno zdravje. Morali bomo nehati misliti na svoje udobje za vsako ceno in poleti zaprtih prostorov ne bomo več hladili pod 22 stopinj. Luksuzu se bo treba odpovedati.

Menite, da slovenska politika razume resnost podnebnih sprememb?

Zdi se mi dobro, da se opozarja na zmanjševanje porabe mesa in mlečnih izdelkov. Živinoreja obremenjuje okolje bistveno bolj kot poljedelstvo, res pa v Sloveniji in marsikje drugje ni glavni vir toplogrednih plinov. Rakava rana slovenske družbe je osebni promet. Izjemno potratno je, če se v osebnem avtomobilu vozi samo ena oseba od doma do službe.

Bistveno več sredstev bi bilo treba uporabiti za posodobitev javnega prevoza. Stanje avtobusnega in železniškega prometa je v Sloveniji zelo slabo – če ga primerjamo z dobrimi evropskimi zgledi. Veliko smo vlagali v gradnjo avtocestnega križa, zanemarili pa povezljivost javne mreže.

Politika bi morala ustvariti takšne infrastrukturne pogoje, da bi bila raba javnega prevoza za uporabnika prijazna in veliko bolj smiselna izbira kot v prometni konici čakati v osebnem avtomobilu, da se cestišče sprosti. K zmanjšanju vpliva prometa na podnebne spremembe bi pripomogel tudi večji delež dela od doma (kjer je to mogoče) in seveda elektrifikacija.

A tu naletimo na še en podobno velik problem – kako s prehodom od fosilnih goriv na t. i. zelene vire (skupaj z jedrsko energijo) zagotoviti dovolj elektrike za celotno gospodarstvo in gospodinjstva.

Da bo poletje tudi letos vroče, vemo. A na kaj moramo biti še posebno pri­pravljeni?

Sezonske napovedi so vedno priljubljene, a na žalost za Evropo pogosto tudi netočne. Glede na trend naraščanja temperature in zadnje sezonske napovedi pa lahko s precejšnjo zanesljivostjo rečemo, da bo letošnje poletje med bolj vročimi v zadnjih 30 letih. Ne le to; bolj kot ne lahko pričakujemo nadpovprečno količino padavin.

Kombinacija visokih temperatur in velike količine padavin je sicer poleti precej redka. Obetamo si lahko precej soparnega vremena. To pa, kot vemo, človek veliko težje prenaša kot suho vročino, saj se telo v vročini ohlaja predvsem s potenjem.

Podnebne projekcije kažejo na realno možnost, da bo temperatura termometra, zavitega v vlažno krpo, že v nekaj deset­letjih začela v najbolj vročih mestih sveta presegati 35 stopinj Celzija, kar je tudi za zdravega človeka brez aktivnega hlajenja smrtno nevarno.

Pri nas sicer ne bo tako hudo, a tudi letos, še bolj pa v prihod­nosti, bomo morali paziti na svoje zdravje. Skrbeti za to, da bomo vseskozi dovolj hidrirani, da se v hudi vročini ne bomo lotevali težkega dela. Za sprostitev pa bi bilo namesto poležavanja na vročih plažah morda bolj pametno izbrati pohode v gorah. In biti seveda pozoren tudi na to, da nas ne ujame nevihta.

Preberite še: Neupravičen dvig cene turističnega paketa: V tem primeru vam podražitve agenciji ni treba plačati

Morda vas zanima tudi: S to zdravilno rastlino boste izboljšali spanec in počutje