Rumeni medij nikar ne povej, katero telo najlepše v deželi je tej! (Piše Danaja Lorenčič)

Po vrnitvi z dopusta so me v oči zbodli naslovi člankov v rumenih medijih, ki objektivizirajo ženska telesa. Najbrž me to niti ne bi tako zelo motilo, če ne bi imela za sabo več kot desetletja bitke z anoreksijo in če ne bi vedela, kam vodi pretirana želja po tem, da imaš vitko telo, izza katere se seveda skriva cela množica drugih dejavnikov, strahov in pričakovanj.

Na morju sem namreč zagledala telo, ob katerem me je streslo. To ni bilo telo kakšne mamice, starejše ženske ali pubertetnice, ampak moje telo. Ko mi je moj dragi pokazal mojo fotografijo v kopalkah, sem se ustrašila. Nisem bila podobna nobeni drugi mami na plaži, prej deklici, ki še ni niti stopila v puberteto. Od šoka sem začela več jesti, ker mi je v glavi razbijalo na stotine vprašanj. Zakaj sem še vedno tako suha? Kaj delam narobe, da se ne zredim? Sem še vedno anoreksična? Mi psihoterapija res ne pomaga? Kako sem lahko svojemu dragemu sploh všeč, ko pa sem tako koščena? In seveda tisto najbolj boleče – kaj kažem s tem svoji deklici, ki v svojem otroškem telesu zaenkrat tako svobodno in sproščeno uživa, da bi včasih najraje ustavila čas, če bi lahko s tem preprečila, da se bo kdaj v svojem telesu slabo počutila.

Zaradi dolgoletnega nezdravega odnosa do svojega telesa sem toliko bolj besna na slovenske rumene medije, ki nas vsak dan bombardirajo z naslovi, kot so: ''Pri 40 letih pokazala telo, ki vas bo vrglo na rit.'' ''Dolgonoga lepotica v črnih kopalkah pustila brez sape, poglejte njeno čudovito postavo.'' ''V rdečih kopalkah pokazala svoje popolno telo in s tem navdušila številne, zagotovo bo tudi vas.'' ''Njene sanjske noge vas bodo osupnile.'' Čeprav tovrstni članki hvalijo telesa znanih Slovenk, s tem povzročajo škodo, saj postavljajo kot ideal nekaj, kar je za mnoge ženske nedosegljivo.

Še huje pa je na družbenih omrežjih, kjer zagrenjeni sledilci ne skoparijo s kritikami na račun drugih. Tako so nedavno znano plesalko na Instagramu obtožili, da je presuha - brez da bi se spraševali, kaj je razlog za njeno vitko postavo in izrazili kakršnokoli skrb ali sočutje.

Če ne bi pred avdicijo za serijo Prijatelji izgubila 15 kilogramov, vloge ne bi dobila. Leta in leta je hujšala, da bi ostala priljubljena. In šele po petdesetem letu si občasno privošči kruh in testenine.

Nič bolje ni na Hrvaškem, kjer je najbolj objektivizirano telo njihove najslavnejše pevke – Severine. Nekateri mediji so jo med prvim valom epidemije koronavirusa pohvalili, ker je pridobila nekaj kilogramov in obline, medtem ko so drugi to opisovali, kakor da se je zredila za 50, in ne za 7 kilogramov. Letošnje poletje pa se na podlagi fotografij njenega telesa celo ugiba, če je spet samska – kakor da je njeno telo krogla, ki jo uporabljajo jasnovidke za napovedovanje sreče na ljubezenskem področju.

Ne pričakujem, da bodo mediji nehali objektivizirati ženska telesa in da bomo naslednje poletje brali članke z naslovi: ''Igralec ima pri petdesetih še vedno osupljivo zadnjico'' ''V oprijetih kopalkah je pokazal razkošno mednožje.'' Bi pa bila za začetek vesela, če bi se mediji kdaj poglobili v zgodbe, ki jih pripovedujejo ženska telesa, preden jih ocenjujejo. Vsako telo je namreč zgodba zase. In vsako nosi v sebi svojo izkušnjo.

Telo, ki je vajeno ure in ure treningov, najbrž ne more biti drugačno kot vitko in izklesano. Telo, ki je preživelo hude čustvene pretrese, je morda shujšano od skrbi. Telo, ki je prestalo hujše travme, kot so zlorabe, je lahko debelo.

A tudi jaz le ugibam. Kar vem pa je, da mora biti najbrž presneto težko zadovoljiti zahteve medijev, ki ti enkrat očitajo, da si presuha, drugič pa, da si pridobila kakšen kilogram preveč – brez, da bi te to prizadelo.

Zvezdnice, ki naj bi bile utelešenje privlačnosti in lepote so namreč same velikokrat trpele zaradi slabe samopodobe.

Igralki Jennifer Aniston je njen agent dejal, da mora shujšati, če hoče uspeti v Hollywoodu. Pozneje je priznala, da je imel prav – če ne bi pred avdicijo za serijo Prijatelji izgubila 15 kilogramov, vloge ne bi dobila. Leta in leta je hujšala, da bi ostala priljubljena. In šele po petdesetem letu si občasno privošči kruh in testenine. Manekenko Tyro Banks so v mladosti modni oblikovalci na milanskem tednu mode označili za debelo. Njeni mami so rekli, naj jo prepriča, da shujša, četudi je dejansko imela telo boginje. Igralki Jennifer Lawrence pa so producenti nekega filma povedali, da mora shujšati 7 kilogramov v dveh tednih, če želi dobiti vlogo. V istem obdobju je neka producentka od nje zahtevala, da se gola postavi v ravno vrsto skupaj s petimi, precej bolj vitkimi ženskami. ''Stale smo gole v vrsti, le lepilni trak smo imele na sebi, ki je prikrival intimen predel telesa. Nato pa mi je producentka dejala, naj svoje gole fotografije uporabim kot motivacijo za hujšanje,'' je priznala v nekem intervjuju.

Tudi uspešna manekenka Gigi Hadid je bila večkrat deležna očitkov, da nima popolne postave. Na zahtevo modnega oblikovalca Tommyja Hilfigerja je morala na modni reviji nositi pončo, ker ni bila dovolj vitka in se menda ne bi dobro ujemala z drugimi manekenkami. Celo njena mama jo je v najstniških letih spodbujala k dieti in jo nagovarjala, naj se preneha ukvarjati z odbojko, da bo imela manekensko postavo. Toda Gigi se je postavila zase, saj ji je bilo dovolj zasramovanja. Na Instagramu je objavila pismo, v katerem se je odkrito spopadla z negativnimi in žaljivimi komentarji na družbenih omrežjih: ''Ne, nimam istega telesa kot druge manekenke. Da, imam prsi, imam trebušne mišice, imam zadnjico, imam stegna in zaradi tega ne pričakujem posebnega ravnanja. Zaradi vaših negativnih komentarjev se ne bom spremenila, ne bom zavrnila oblikovalcev, ki me želijo v svojih modnih revijah. Če ne bi imela telesa, kot ga imam, ne bi imela takšne kariere. Všeč mi je to, da sem lahko seksi in ponosna sem na to.''

Podobno je pred kratkim storila tudi pevka Camila Cabello po tem, ko jo je nekdo med telovadbo v parku zasmehoval zaradi zunanjega izgleda. Na družbenem omrežju je objavila videoposnetek, v katerem je dejala, da je hvaležna za svoje telo. ''Smo resnične ženske, s strijami in celulitom, oblinami in maščobo, in to moramo sprejeti," je dodala.

Želim si, da bi imela vsaj četrtino toliko samozavesti in poguma, ko sem bila mlajša, kot ga imata Gigi in Camila. Tako pa sem bila več let ena od tistih žensk, ki se sramujejo lastnega telesa in se počutijo  manjvredne, ker njihove obline ne ustrezajo lepotnim zapovedim.

Moje telo je zaradi pretirane želje po tem, da bi dosegla lepotni ideal, prestalo marsikaj. In posledice tega mučnega stremljenja k vitkosti občutim še vedno. Zato se je moj lepotni ideal spremenil in se zelo razlikuje od tistega, o čemer beremo v rumenih medijih.

Ko sem na začetku najine zveze svojega dragega vprašala, kakšno telo je zanj lepo, in sem pričakovala, da bo navrgel ime kakšne manekenke, mi je dejal: ''Lepo telo je zdravo telo.'' Takrat sem se mu zaljubljeno nasmehnila, misleč, da se je s tem spretno izmaknil pasti, v katero se ujamejo mnogi moški, ki nočejo namerno užaliti svoje izbranke z napačnim odgovorom. Skoraj sedem let pozneje pa si želim natanko to – da bi imela zdravo telo in da bi se v njem dobro počutila. In to želim tudi vam, drage bralke - da bi se v svojih nepopolnih telesih počutile popolno!

Kolumne izražajo stališca avtorjev, in ne nujno tudi uredništva Mična.