Ponosna ovca (Piše: Mateja Florjančič)

Kot otrok sem večkrat prebirala basen z naslovom Mačji kašelj in živali. Ne vem, kdo je avtor, se pa živo spomnim naslovnice knjižice, na kateri je bila v ospredju velika mačka in za njo druge živali, ki jih ljudje radi omenjamo v takšnih in drugačnih primerjavah, največkrat z negativno konotacijo.

Zgodba gre nekako takole: živalim je bilo dovolj, da jih ljudje uporabljamo v zanje neprimernih besednih zvezah. Tako je šlo oslu na živce, da pravimo, da nekdo riga kot osel, goski, da nekoga ozmerjamo, da je neumen kot gos, kravi, da lenuhu pravimo, da leži kot krava, mački, da se njen kašelj uporablja v zvezi z nečim preprostim in enostavnim. Saj veste, to je pa res mačji kašelj, radi rečemo.

Ne vem več, katere živali še so bile zastopane v basni, so pa vse sklenile, da se bodo uprle in da bodo nesramnim ljudem, ki jih tako ponižujejo ter ob tem spregledajo vse koristi, ki jih imajo od njih, napovedale vojno. Tako, da jih bodo tedaj, ko bi gospodarji potrebovali njihove sposobnosti, ignorirale.

Do potankosti načrtovan upor je padel v vodo. In živali so se na koncu znova podredile gospodarju oziroma roki, ki jih boža, hrani ter včasih udari.

Zakaj omenjam basen, ki je večina novodobnih otrok sploh ne pozna? Ker opažam, da ljubezen do živali v prej omenjenem smislu še kar obstaja. Le da so v zadnjem času aktualni drugi pripadniki živalskega sveta in da je komunikacija, v kateri se pojavljajo, daleč pod nivojem omenjene zgodbice. Zlasti so priljubljene ovce.

Ovce so tisti, ki so se odločili za cepljenje. Ovce so oni, ki odhajajo na dopust na Hrvaško ter tisti, ki stojijo v vrsti za testiranje. Ovce so ljudje, ki so veseli turističnih bonov, kajti v Sloveniji počitnikujejo le zato, ker so dovolili, da jih je podkupila oblast. Ovce so vsi, ki nosijo maske in razkužujejo roke. Ovce so ljudje, ki upoštevajo ukrepe in ovce so tisti, ki jih ne. Ovce so levi in ovce so desni … Priznali ali ne, noben tabor ni najbolj izviren pri obkladanju drugače mislečih.

Ne vem več, če sem kdaj koli prej v verbalnih dvobojih v takšni ali drugačni obliki tako pogosto naletela na te živali, ki se, nič hudega sluteče, pasejo po pašnikih, skrbijo za čiste travnike ter pestre piknike.

S čim so si torej zaslužile, da so tako pogosto uporabljene kot nesramna zmerljivka? Če bi se zavedale neumnosti ljudi, ki ne zmorejo priznavati stališč drugače mislečih in, kadar se z nečim ne strinjajo, tega ne znajo kulturno pojasniti in utemeljiti, bi se med seboj lahko zmerjale: tupast si kot človek. Na njhovo srečo se jim s tem ni treba ukvarjati.

Aroganca, egoizem, ignoranca, zaničevanje, pohlep, obsojanje, izključevanje in še bi lahko naštevala lastnosti, lastne le bitju, ki naj bi bilo ustvarjeno po božji podobi in si zato od pradavnine prilašča posebne pravice.

Ob tem res ne morem mimo vidnih politikov, ki si dovolijo nasprotnike žigosati z izrazi, ki naj bi bili v besednih spopadih pod častjo. Saj veste, kam konkretno pes taco moli (pa smo znova pri živalih). Ko notranji minister drugače misleče ozmerja s svinjami, je čas, da se prižgejo vsi alarmi. Takšna komunikacija na državniškem nivoju pač ni sprejemljiva, ne glede na to, kako se dotični na koncu vleče iz dreka in utemeljuje svoje besede. Pa znova, so svinje res slabše od nas?

One mirno živijo po svoje. Lahko bi rekli, da so bolj pametne od tistih, ki se imajo za modrejše in da so visoko nad nizkotnostjo človeka, katera praktično ne pozna meja. Človeku je res narava dala razum, ki ga druga bitja ne premorejo. A prav najvišjo kvaliteto vedno znova obrača sebi in drugim v škodo ter vsak dan dokazuje, da si ne zasluži prav nobenega primata na našem planetu.

Moje skromno mnenje je, da na sobitja na Zemlji res nimamo nobene pravice gledati zviška. Roko na srce, nobeno ni do drugega tako kruto, kot je človek do sočloveka in do živali. Nobeno drugo bitje na Zemlji ne povzroča drugim in sebi toliko gorja, kot to počne človek.

Nobeno ni tako podlo ter vzvišeno v odnosu do tistih, ki so drugačni po videzu, načinu življenja, barvi kože, obliki telesa, razmišljanju ali načinu prehranjevanja… od človeka.  

Aroganca, egoizem, ignoranca, zaničevanje, pohlep, obsojanje, izključevanje in še bi lahko naštevala lastnosti, lastne le bitju, ki naj bi bilo ustvarjeno po božji podobi in si zato od pradavnine prilašča posebne pravice. Največkrat neupravičeno …

Zato … ponosna sem, če sem ovca. Ali svinja. Ali katera koli druga žival.

Kolumne izražajo stališca avtorjev, in ne nujno tudi uredništva Mična.

Preberite še: Ljudje smo taki packi …. (Piše: Mateja)

Morda vas zanima tudi: Pse na povodce, prosim (Piše: Mateja Florjančič)