Prva pomoč na počitnicah: Kaj storiti če opeče meduza, stopimo na ježka, zbolimo ...

Vsi si želimo, da bi bile naše počitnice čim bolj brezskrbne, polne lepih doživetij, a tu in tam se zgodi, da potovalne užitke zmotijo kakšne nezgode ali zdravstvene težave.

Zato nikamor brez potovalne lekarne, v kateri naj bodo poleg obližev, povojev, antiseptičnih krem in zdravil proti vročini še drugi osnovni pripomočki za premagovanje najpogostejših počitniških tegob.

Prebavne motnje  

Prebavne motnje so ena najpogostejših zdravstvenih težav na potovanju. Vzroki zanje so različni, od potovalnega stresa, spremenjene prehrane, pitja higiensko oporečne vode do uživanja pokvarjene hrane.

Čeprav so prebavne motnje običajno blage in se v nekaj dneh umirijo, so lahko zelo neprijetne in nam hitro pokvarijo počitnice.

Kako se jim izognemo?

Pazimo, da pijemo ustekleničeno vodo, uživamo pijače brez ledu, izogibamo se hrani, ki ni ustrezno higiensko pripravljena, jemo pogosto, vendar v manjših količinah, skrbimo za higieno rok. Nekateri strokovnjaki priporočajo tudi preventivno jemanje probiotikov.

Če nam jo kljub vsej pazljivosti prebava zagode, je koristno, da imamo v potovalni lekarni zdravila proti driski in rehidracijski prašek.

V tem času poskrbimo za zadostno nadomeščanje izgubljene tekočine, pomaga uživanje probiotikov, pitje črnega čaja ali čaja iz posušenih plodov navadne borovnice. Če težave pri odraslih ne izzvenijo v treh dneh ali je diareja hujša, je priporočljivo obiskati zdravnika.

Potovalna slabost

S potovalno slabostjo imajo pogosto težave otroci od drugega do 12. leta starosti. Nastopi lahko nenadoma, začetnemu nelagodju hitro sledi slabo počutje, oseba izloča hladen pot, občuti slabost in včasih bruha.

Slabost med vožnjo lahko izzovejo različna prevozna sredstva, naj bo avto, ladja, letalo ali vlak, zlasti otroci, ki so bolj dovzetni zanjo, se ji zelo težko izognejo.

Strokovnjaki pravijo, da se z odraščanjem težave omilijo ali celo minejo. Kako nastane potovalna slabost, še ni natančno znano, najbrž gre za sprejemanje nasprotujočih si signalov iz organov, ki sodelujejo pri vzpostavljanju ravnotežja (npr. notranje uho, oči), na kar se center v podaljšani hrbtenjači odzove s slabostjo in bruhanjem.

Kako jih omiliti ali preprečiti?

Pri otrocih je pomembno, da so primerno oblečeni, da jim ni prevroče, da se med vožnjo zazrejo skozi okno v točko v daljavi in ne berejo oziroma gledajo slikanic ali zaslonov pametnih naprav.

V avtobusu otroka posedemo na enega od prednjih sedežev, na vlaku naj sedi ob oknu v smeri vožnje, na letalu poskušamo priskrbeti sedeže v srednjem delu za letalskimi krili, kjer je občutiti najmanj gibanja.

Če vemo za težave s slabostjo, vzemimo s seboj zdravila in izdelke za njihovo preprečevanje in lajšanje.

V lekarnah lahko brez recepta kupimo zdravilo z učinkovino dimenhidrinat, ki preprečuje slabost, bruhanje in/ali vrtoglavico, povezano s potovalno boleznijo. Vzeti ga moramo pol ure pred začetkom vožnje, dobro pa je vedeti, da lahko povzroči omotico, zaspanost ali zamegljen vid.

Obstajajo homeopatska zdravila, skozi zgodovino pa so proti slabosti uporabljali korenino ingverja, zato so še danes na voljo prehranska dopolnila z njegovim izvlečkom.

Zanimiva alternativa so zapestni trakovi, ki delujejo tako, da stimulirajo akupresurno točko na zapestju (znano kot Nei-Kuanova točka).

Sončne opekline

Sončne opekline so še ena pogosta zdravstvena težava, ki lahko zagreni počitnice. Zato je pomembno, da kožo zaščitimo tako z zaščitno kremo z visokim zaščitnim faktorjem kot z oblačili in pokrivali, prav tako dosledno nosimo sončna očala.

Upoštevajmo, da so poleti sončni žarki najmočnejši med 10. in 16. uro, zato se takrat raje izogibajmo soncu.  

Če nas kljub vsemu opeče, na opečeni predel nanesemo kremo ali gel za boljšo regeneracijo kože. To bo jo pomirilo in navlažilo. Pomagamo si lahko tudi z naravnimi pripomočki.

Eden najbolj poznanih je jogurt, ki ublaži bolečino in razdraženost kože. Nanesemo ga na prizadete predele, pustimo nekaj minut, da se strdi, nato pa nežno obrišemo z vlažno brisačo ali speremo z vodo.

Podobno lahko pomagata zeleni ali kamilični čaj, ki blažita srbečico in pomirita kožo. Lahko si pripravimo tudi kopel iz kamiličnega čaja ali ovsa, ki ga natresemo v kad za pol ure in se nato potopimo vanj. Oves bo pomagal pri regeneraciji kože, kopel pa bo dodobra navlažila vašo kožo.

Pomagajo hladni obkladki, ki jih uporabimo takoj po pojavu opekline. Če je opečen večji del telesa, bo blagodejno delovala hladna prha ali kopel. Izjemno učinkovito blažilno sredstvo je gel aloe vere, izogibamo se nanašanju masla ali mastne kreme, saj lahko stanje le poslabšata.

Enako velja za kreme, ki vsebujejo alkohol, in gele za prhanje, ki sušijo kožo. Če so na koži nastali mehurji, jih nikakor ne smemo predreti. S tem bi prekinili normalen proces zdravljenja, poveča se tudi možnost okužbe. Če mehur sam poči, ga sterilno povezujemo, dokler se koža ne pozdravi.

Ko stopimo na ježka

Morje je dom raznolike množice živalskih in rastlinskih vrst, med katerimi so nekatere tudi strupene. Tropska morja skrivajo bistveno več strupenih organizmov kot naše Jadransko morje, a tudi tu na neprevidne kopalce preži nekaj nadlog, kot so morski ježki, ožigalkarji in strupene ribe.

Morski ježki in njim sorodne živali so strupeni, vendar je njihov strup redko nevaren za človeka. Verjetno ga ni med nami, ki ne bi imel vsaj enkrat v življenju bližnjega srečanja z morskim ježkom, stopil nanj in potem šepal nekaj dni.

Bodice, ki pokrivajo ježkovo lupino, se namreč zadrejo v globlje plasti kože in povzročijo vnetje ali pa se zataknejo ob kost ali živec. Posledice so lahko neprijetne bolečine v sklepih, mišicah ali kožni izpuščaji.

Kako ukrepamo, če stopimo na morskega ježka?

• Čim hitreje odstranimo bodice, pri čemer si pomagamo z razkuženo pinceto in sterilno iglo.
• Morebitne ostanke prepoznamo po modrikasti barvi, ki je vidna na mestu, kjer se je bodica zadrla v kožo.
• Pri odstranjevanju bodic prizadeti del namočimo v kis oziroma uporabimo kisove obkladke, saj kis pomaga raztopiti bodice.
• Mesta okrog vboda je treba izprati in namazati z mazilom, ki vsebuje kombinacijo antihistaminika, analgetika in kortikosteroida. Pri zelo globoko zadrtih bodicah potrebujemo pomoč zdravnika, ki jih bo odstranil z rahlim vrezom.

Ožigalkarji

Ožigalkarji so lahko v obliki polipa in meduze. Polip je pritrjen na morsko dno, njegova telesna votlina se odpira na zgornji strani. Meduza plava in njena telesna votlina se odpira na spodnji strani.

Za ožigalkarje so značilne posebne celice (knidoblaste), ki so večinoma posejane po njihovem telesu in vsebujejo ožigalno enoto (nematocista).

Nematociste so kroglaste oblike, del stene pa je uvihan v obliki gosto zložene cevaste niti. Ustrezen dražljaj povzroči izvihanje, kaveljčki, ki so bili prej skriti v notranjosti cevke, pa omogočijo pritrditev na plen. Nematociste vsebujejo strup, ki se po izvihani cevki izlije v plen.

Na klobučnjaške meduze pogosto naletimo tudi v obalnih vodah Jadranskega morja, a k sreči niso tako nevarne kot nekatere njihove sorodnice iz tropskih morij, katerih ožganine so ne le zelo boleče, ampak lahko celo smrtno nevarne.

Te iz jadranskih voda nas bodo le neprijetno ožgale, pri čemer bolečina mine po nekaj urah, srbenje pa ne poneha še nekaj dni. Sledi ožiga so kot temno ali svetlo pigmentirane lise vidne še dolgo časa.

Morska vetrnica

Morske vetrnice imajo dobro razvite organe za ožiganje in pikanje, ki zlahka predrejo kožo. Ti organi so nameščeni na tipalkah in lovkah. Ob dotiku tisoče drobnih žel na lovkah ožgejo kožo. Resnost poškodbe je odvisna od vrste živali.

Posledica ožiga je droben privzdignjen izpuščaj, okolica ožiga je včasih pordela. Pojavi se bolečina, ki je lahko huda in jo praviloma spremlja srbenje. Izpuščaj se lahko spremeni v mehurje, ki se napolnijo z gnojem in nato počijo.

Drugi simptomi so še šibkost, slabost, glavobol, bolečine v mišicah in krči, izcedek iz oči in nosu, močno znojenje, spremembe srčnega utripa in bolečina v prsnem košu pri dihanju.

Prva pomoč ob stiku z ožigalkarjem

• Prizadeto mesto takoj izperemo z morsko vodo. Mesta poškodbe ne spiramo s sladko vodo in kože ne drgnemo, ker to lahko okrepi pekočo bolečino.
• Ostanke lovk odstranimo s pinceto ali z roko, ki smo jo zavarovali z rokavico. Če nimamo pincete, si lahko pomagamo kar s kreditno kartico ali topo stranjo noža. V primeru, da ožigalke ostanejo na koži, se sproščanje toksinov nadaljuje, kar poveča pekočo bolečino.
• Opečeno mesto nato hladimo z ledom. Pazimo, da je led v vrečki, da koža ostane suha.
• Prizadeto mesto za 30 minut namočimo v raztopino kisa in vode v razmerju 50 : 50.
• Rano potresemo z moko in nato prah previdno postrgamo z nožem.
• Rano spet namočimo v kis.
• Prizadeto mesto namažemo z mazilom, ki vsebuje kombinacijo antihistaminika, analgetika in kortikosteroida.
• Če se kljub prvi pomoči stanje ne izboljša in če je opeklin več ali so na obrazu, je treba poiskati zdravniško pomoč.

Vroča voda pomaga

Med strupene živali v morju sodijo nekatere ribe. Najbolj znane so štiri vrste iz skupine morskih zmajev: morski zmaj (Trachinus draco), črnoglavi morski zmaj (T. radiatus), pikasti morski zmaj (T. araneus) in rumeni morski zmaj (Echichthys vipera).

Morske zmaje oziroma morske pajke prepoznamo po njihovem podolgovatem, bočno sploščenem telesu in navzgor obrnjenih očeh, ki so postavljene zelo blizu skupaj.

Na hrbtni strani imajo temno plavut, ki nosi strupene trne, ti so tudi na škržnih poklopcih. Morski zmaji so zakopani v peščeno dno, tako da iz njega molijo le oči in strupeni trni. V poletnih mesecih, ko se drstijo, se zadržujejo tudi v plitvih vodah.

Kopalec, ki stopi na ribo, najprej začuti hude, nevzdržne bolečine, sledi lahko bruhanje in v redkih primerih mišična paraliza ali celo smrt. Strup morskih zmajev je termolabilen, zato je najbolje, da poškodovani del telesa namočite v vročo vodo za vsaj pol ure.

Tudi hrustančnice, med katere uvrščamo skate, morske biče in morske golobe, imajo strupene trne. Na vso srečo jih le redko srečamo, saj gre za zelo plahe živali.

Tako kot morski zmaji tudi te ribe živijo zakopane v morsko dno. Mesto poškodbe je treba izprati z vodo, odstraniti bodice in prizadeti ud potopiti v tako vročo vodo, kot jo posameznik prenese.

Poškodovani del namakamo v vodi vsaj 30 do 90 minut. Pomembno je, da se za prvo pomoč poskrbi takoj, sicer lahko vbod postane zelo boleč. Tudi zdravniška pomoč je pomembna, saj zdravnik presodi, ali so potrebni antibiotiki, injekcija proti tetanusu, temeljito očiščenje ali celo šivanje rane.

Med najokusnejše strupene ribe sodijo škarpine ali bodike. Tudi te imajo strupene trne na hrbtni plavuti in škržnem poklopcu. Ker se škarpine zelo neopazno skrijejo v morsko dno, morajo biti previdni tako potapljači kot ribiči.

Previdnost ni odveč niti pri čiščenju rib, saj se tudi pri tem opravilu lahko zbodemo.

Ob stiku s koralo k zdravniku

V tropskih državah so ena največjih zanimivosti koralni grebeni, ki pod vodo privlačijo potapljače, v njihovi bližini pa se radi naredijo veliki valovi, ki so poslastica za deskarje.

Žal obstaja več kot sto različnih strupenih koral, ki ob stiku povzročijo hudo okužbo. Če doživimo neprijetno srečanje s koralo, moramo prizadeto mesto sprati s slano vodo, ga razkužiti z amonijakom in ga držati v topli vodi.

Zelo pomembno je, da čim prej poiščemo zdravniško pomoč, saj potrebujemo strokovno oskrbo.

Preberite še: Neupravičen dvig cene turističnega paketa: V tem primeru vam podražitve agenciji ni treba plačati

Morda vas zanima tudi: Vremenar AccuWeatherja ekskluzivno o poletju 2023: Obstaja velika nevarnost