Povsem OK je, če še niste dosegli vseh najstniških ciljev

Če bi vas pred nekaj leti vprašali, kakšno bo vaše življenje tik preden boste na torti upihnili 30 svečk, bi najbrž hitro odgovorili: imela bom pomembno službo, na banki denar, poročena bom in delala na prvem otroku, da bom lahko mlada mama, najemala bom kredit za hišo, skratka, bom odrasla z vsem, kar sodi zraven. In sedaj štejete 28 pomladi. A vaše življenje še zdaleč ni takšno, kot ste si ga zamišljali pred leti. Niste poročeni. Vaši plači bi težko rekli plača. Še vedno se zabavate (morda malo manj kot v zgodnjih 20-tih, pa vendar). O tem, da bi kupili dom, sploh ne razmišljate, prav tako tudi ne o otroku, saj komaj skrbite zase.

Čeprav ste s svojim življenjem povsem zadovoljni, se delček vas vedno znova sprašuje: "Kaj se je zgodilo z mojimi življenjskimi načrti? Zakaj nimam več denarja? Zakaj si ne želim otroka? Je z mano kaj narobe?"

Več zanimivih dejstev najdete na Facebooku. 

Priznali ali ne, takšno razmišljanje vas neredko spravi v slabo voljo, tesnobnost in stres. Nenadoma postanete nezadovoljni s seboj ter polni malodušja čakate, da bo nekdo pritisnil na stikalo, ki bo povsem spremenilo vaše življenje, spremenilo vas. Vaše želje, sanje in potrebe pa bodo znova takšne, kot so bile nekaj let nazaj. A to se ne bo zgodilo. Veste kaj? S tem ni nič narobe. Kajti povsem vredu je, če v življenju niste tam, kjer ste si pred leti prestavljali, da boste.

Kaj pogojuje sanje

Kot otrok in najstnik vsak oblikuje predstavo o tem, kje in kakšen bo, ko odraste. Ideje črpa iz družbe, filmov, seriji in vseh dobronamernih vprašanj v smislu: "Kaj boš, ko boš velik?" Opazuje in spremlja ljudi določenih starosti, ki so nekaj dosegli in si na podlagi tega začrta mejnike, ki naj bi bili pomembni tudi v njegovem življenju. Gre nekako takole: Zgodnja dvajseta so leta za zabave. Pri 25. naj bi se začela poklicna pot. Pri 26. je konec zabav, pri 27. je na vrsti zaroka, pri 28. je že dosežen pomemben položaj na delu. Pri 29. se kupuje hišo in pri 30. začne z naraščajem (če se to ne zgodi že prej).

Bolj, ko odraščate spoznavate, da je to sosledje ena navadna neumnost, a še vedno je prisotna misel, da bi vsaj nekaj od tega morali doseči. In če niste, imate občutek, da ste ljudi okoli sebe razočarali.

Tolažba

V resnici nihče od vas ne pričakuje ničesar. Le sami ste tisti, ki se kot pijanec plota oklepate življenjskih mejnikov. Samo vi ste zato, ker jih pri vas ni, razočarani. V resnici nikogar ne zanima, če vsak konec tedna obiskujete zabave, četudi so vsi na njih mlajši od vas. Nihče ne misli, da ste zato, ker niste našli sanjske službe, zguba. Prav tako nikogar ne zanima, da se še vedno komaj prebijate skozi mesec, četudi drugi vaših let že kupujejo domove. Nihče na vas zato, ker niste poročeni, ne gleda z viška, čeprav  vaši vrstniki stopajo v zakonski stan. Skratka, nikomur ni mar.
In priznajte si: če bi vsi živeli v enakem ritmu ter po istem vzorcu, če bi si vsi želeli enakih stvari in bi imeli enaka pričakovanja, bi bilo se skupaj na moč dolgočasno. V kolikor se vaša pričakovanja in želje z leti ne bi spreminjale, prav tako.

Uživajte življenje

Torej, pri 28. niste tam, kjer ste mislili, da boste. In to je dobro. To pomeni, da ste se spremenili, da ste odrasli in da si ne želite več istih stvari kot tedaj, ko ste bili mlajši. Konec koncev: kako naj bi pri 16. vedeli, kaj si boste želeli pri 28.? Še tega niste vedeli, kaj boste jedli za večerjo, kajne? Skrajni čas je torej, da staromodno časovnico vržete v smeti (oziroma jo izbrišete iz možganov). Sprejmite življene takšno, kot je. Počnite, kar vam je všeč. Ne skušajte biti nekdo drug samo zato, ker ste to želeli nekaj let nazaj. Bodite samosvoji. Če se boste spremenili, to sprejmite za dobro.

Veliko srečnejši boste, ko se boste prenehali obremenjevati s pričakovanji ter navideznimi prelomnicami in začeli preprosto živeti svoje življenje. Čisto zares.

Avtorica: M. FL.
Foto: Shutterstock