Pismo mlajši sebi: Ne zapravljaj časa za predolge in napačne zveze

Draga mlajša Goga,

KONEC JE! Pakiraš svoje stvari in se oziraš po stanovanju, ki si ga pred nekaj leti tako z veseljem opremila. Ko si prvič videla to stanovanje si si želela najeti prav tega. Živeti v njem – sama. Zdaj v kuhinji zavijaš stvari v papir in jih zlagaš v kartonaste škatle. Prijateljica Mojca ti pomaga. Nekaj dni pred tem sta še skupaj sprehajala psa skozi park. In tam se je zgodilo. Tam se ti je kar naenkrat posvetilo to, kar si nekako globoko v sebi že dolgo vedela. Kar so drugi že dolgo vedeli. A pri stvareh srca ne poslušamo, kaj nam ostali govorijo. Zdaj ti je bilo jasno, zakaj ne želiš storiti koraka naprej. Zakaj si zaročena že eno leto, a ne razmišljaš o poroki. Po dolgih letih veze, se ti je posvetilo, kar tako, tam. Na sprehodu meseca junija v parku Tivoli, kjer dve poti peljeta v isto smer. Le, da ena pot pelje dol, druga navzgor. Zopet se prepirata, povzdigne glas, na koncu se že dere. Sedeš na klopco in se ne premakneš. Mimo pride starejši gospod. “Gospodična, kaj vam je tega treba? Lepi ste, mladi, tole res nima smisla …”

On nori, češ, kaj se pa ti vtikaš? Kdo tebe, kaj vpraša? Jaz pomislim, kaj mi je res tega treba? Ali sem res tista ženska? Pokličem svojega psa in vstanem. Odidem. Ne obrnem se. Teža mi pade z ramen. Nič mi ni težko, ničesar me ni strah. In draga Goga, prav je tako. Edino, kar me žalosti, ko gledam z današnje perspektive, je, da tega koraka nisi naredila prej. Toliko čudovitega časa za zate tako napačnega človeka.

“Moralo je biti čisto konec. Morala sem ga res nehati imeti rada,” odgovarjaš.

“Pa saj ga že nekaj časa nisi več ljubila, a sta se vračala drug drugemu,” ti rečem.

“Zdaj mi je končno čisto vseeno. Ne želim si več nazaj,” mi zatrjuješ.

Vem, da je zdaj konec. A ko pogledam nazaj je bilo zares konec že dolgo pred tem. Že takrat, ko si razmišljala, da bi zaradi tistega Španca ostala v Londonu. A nisi. Ali, da bi raje dala priložnost sošolcu s faksa, s katerim sta se imela tako zelo lepo in je bil najprej le prijatelj. Tudi takrat, ko sta končno prekinila, na žalost le za nekaj mesecev, in si se znašla v ljubezenskem trikotniku, je bila odlična priložnost. Ampak se je potem spet vleklo. Moč navade je prevladala. Če gledam nazaj se tudi zdi, da se ga nisi mogla znebiti.

Torej, kaj bi si želela, da veš. Znaki so povsod. Napačne zveze se večkrat zaključijo z napačno poroko ali dolgoročno zvezo. Se spomniš Sanje, ki je pred fantom skrivala svoje nakupe in to počne še danes, ker ji očita vsak užitek. Ali Biserke, ki je vztrajala s tistim tipom, ki je imel punco, ker se je bala, da bo ostala sama. Ali Mete, ki je v razmerju, v katerem še vedno pogoltne kakšno klofuto, kljub temu, da je drugače tako zelo uspešna?

Zato nasvet: pomembno je spoznati čim več moških, da v resnici veš, kaj lahko pričakuješ in tudi, kakšnega življenjskega sopotnika si želiš. Ne pristajaj na manj! Ko boš imela družino, boš cenila trenutke, ko si bila zares sama. Še posebej, če se naučiš biti zares sama. Najlepši trenutki, ki ostanejo v spominu, so tisti, ki si jih doživela sama s sabo – potovanja, predstave, uživanje v dobri knjigi, sprehodi, nakupovanje v miru, študiranje za preostale izpite, kuhanje, ko se ti da, zase ali za prijatelje, tudi tisti, ko si privoščiš samo ljubimca, brez obveznosti, gledanje filmov in jokanje. Vse to spada k čudovitemu samskemu stanu. Z današnje distance je to luksuz, to so trenutki, po katerih hrepenim, ko žongliram z vsemi obveznostmi družinskega in poslovnega življenja.

Zato, naj ti zaupam, da se pod besedo dating zate skriva čarobna izbira. Vse še pride. Do takrat naj živijo zmenki. Čim več teh. Ne zapravljaj časa za kolerike, za tipe, ki ne spoštujejo žensk, za moške, ki ne prenesejo močnih ali uspešnih žensk, za moške, ki te ne znajo razvajati, ki ti ne privoščijo, ki se ne pogovarjajo ure in ure o težavi, ki te mori, ki ne marajo tvojih prijateljic, ki ne razmišljajo o življenju podobno kot ti in ne delijo tvojih vrednot. Sploh zdaj, ko si v dvajsetih ni čas za kompromise. Teh bo še veliko. Kljub ljubezni in kljub razumevanju – zato moraš hoditi na zmenke, da znaš izbrati pravega. Saj je prav to velik del spoznavanja, kakšnega partnerja si zares želiš.

Zato ti polagam roko na ramo, mogoče sem ti jo že tisti dan v Tivoliju. Jaz zrelejša, modrejša, zadovoljna z izkušnjami življenja. Tudi z vsemi napakami, ki bi jih, to vem sama pri sebi, rada kar pozabila, kot da se niso zgodile. In ti pravim: “Škoda je vsakega trenutka z napačnim moškim. Kljub čustvom. Kljub temu, da zna biti na trenutke tako čudovit. Kljub temu, da ti je še vedno na trenutke tako seksi kot tisti prvi čarobni večer. Kljub temu, da ti kupuje rože in briljante. Nič ni vredno. Če ni vedno dober do tebe, če ni prepir samo glasno merjenje moči, kateri od vaju ima prav in kateri ne, ter ne visi v zraku vedno grožnja prevare, maščevanja in groženj.

Nekoč mi je neka modra starejša gospa zaupala, kar sem si zapomnila. Že takrat v tvojih letih sem to shranila v male možgane: “Človek se nikoli ne spremeni. Vedno postaja še bolj to, kar v resnici je.”

Kolumno je napisala Goga Gordana Sredojević, dolgoletna urednica in avtorica revij za ženske, danes lastnica podjetja MGM Media Optima d.o.o. za odnose z javnostmi v turizmu in kreativen PR ter predavateljica na Visoki poslovni šoli B2.

Njena pisma mlajši sebi bodo na Mični objavljena enkrat na mesec.

Foto: Thinkstock