Pet knjižnih novosti, ki bodo polepšale januar

Bi brali, a ne veste kaj? Čudovitih knjig je ogromno, mi pa vam danes predstavljamo novosti, ki so pred kratkim izšle v slovenskem jeziku.

Bruno Šimleša: Šola življenja

Ljubezen do sebe ni izraz samovšečnosti, nadutosti in sebičnosti. Kdor ima rad samega sebe, ne misli, da je najlepši ali najboljši na svetu; pač pa zna občutiti in ceniti svojo lepoto. To je naravno občutje. Ustvarjeni smo, da se imamo radi. Knjiga Šola življenja ima vzvišen cilj – želi vas naučiti, kako živeti srečno! Kako živeti polno, ne le životariti. V tej šoli se boste naučili, da svojega življenja ne boste imeli za generalko pred glavnim nastopom, ampak ga boste živeli vrhunsko in s polnimi pljuči. Le naukom iz knjige dajte priložnost, da vstopijo v vaše srce in razum. Če boste njene strani samo brali, ne boste dobili najboljšega, kar vam ponuja. Nasvete iz knjige vzemite resno; ne zavrzite jih, še preden bi jih preizkusili. Bodite vztrajni in odkrili boste, da resnično lahko živite življenje svojih sanj. Če so vam usojene višave, bi bilo škoda, da ne bi leteli.

Šimleša je hrvaški pisec duhovne literature. Do zdaj je objavil pet knjig, med njimi tudi v slovenščino prevedeno Ljubeznoslovje.

Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga.

Andrej Hočevar: Dvojna napaka

Andrej Hočevar (1980) je pesnik, kritik, esejist in urednik. Je avtor petih pesniških zbirk. Raziskoval je povezave med poezijo in glasbo, v glavnem improvizirano. Nekaj časa je bil dejaven tudi kot glasbeni kritik za tisk, radio in splet. Četudi so mogoče videti resnične, to niso zgodbe, kot jih piše življenje. V njihovem središču je avtorju sumljivo podobni pripovedovalec, ki z nevsiljivim občutkom za jezik, panoramskim pogledom in smislom za (samo)ironijo sodeluje pri vznemirljivih vsakdanjostih, kot so ponavljajoči se prepiri med moškim in žensko, partija namiznega tenisa ali vprašanje najboljšega bureka oz. seksa. Pri tem obdela časovni razpon od otroštva, kjer vidi fantka, kako kuka skozi luknje v slačilnicah na bazenu, do približno predvčerajšnjim, ko si ob požirku piva odpočije od družine, ne vedoč, da ga bo že naslednji posrkal v resno debato o najboljšem poletju. Hočevarjeva sproščena proza se občasno sicer spogleduje z esejem, vendar jo še bolj zaznamuje veselje nad fabuliranjem, ki iz posameznih pripetljajev spleta duhovite zgodbe.

Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi.

Elif Shafak: Čast

Moja mati je umrla dvakrat. Obljubila sem si, da ne bom dovolila, da bi njena zgodba utonila v pozabo, romaneskno vreteno zavrti turška književnica Elif Shafak. V romanu, ki prižiga ogenj trgajočih vprašanj izdajstva, trka kultur in ljubezenskega netiva, se srečamo z mlado Kurdinjo Esmo. Potem ko je v Londonu našla zavetno lego – korake je odnesla teža bolečine, zakaj protagonistkin brat je zagrešil umor –, Esma odvije klobek družinske zgodbe. Neurje podrobnosti niha med robom Evfrata, divje živim Istanbulom in glasno pisano evropsko prestolnico. Avtorica pripoveduje parajočo zgodbo o emigraciji, neznosni tišini med spoloma in tonski teži preteklosti, ki kolonizira sedanjost.

Razkošno, močno, ganljivo delo piše spoštovana pripovednica, ki je najbolj brano sodobno (žensko) turško pero. Dela Elif Shafak so bila prevedena v več kot trideset tujih jezikov. Redno piše za časopise, kot so The Telegraph, Guardian in New York Times. Živi med Istanbulom in Londonom.

Roman je izšel pri založbi Sanje.

Blaže Minevski: Spominčice

Makedonija. Morda leta 2001. Morda zdaj. Morda vedno. Dva ostrostrelca, pripadnika dveh nasprotnih vojsk, dveh nasprotnih ideologij, dveh nasprotnih religij … Ona in on. On jo opazi skozi optični merek svojega orožja in ugotovi, da je ona prva videla njega. Prva ga je imela na muhi, ampak – zakaj ga ni ubila? Celotna zgodba, ki jo prvoosebni pripovedovalec pripoveduje njej, ki jo ima na muhi, njej, ki ga ima na muhi, se odvije v enem samem trenutku. Pripovedovalec je moški, ki v brezčasnem prostoru pripoveduje zgodbe, v katerih se brez pravega reda, odvisno od trenutnega navdiha, prepletajo spomini na njegovo življenje, od najzgodnejšega otroštva pa vse do trenutka, ko se je pridružil vojaški enoti.
Ona pa ga na čuden način posluša in razume, iz njegovih oči bere njegove misli.

Blaže Minevski (1961) je avtor vrste romanov, kratkih zgodb in dram. Za Spominčice je leta 2008 dobil nagrado Društva makedonskih pisateljev za najboljšo prozno knjigo, nagrado Roman leta dnevnika Jutranji dnevnik in nagrado mesta Skopje 13. november.

Roman je izšel pri Cankarjevi založbi.

Jorge Bucay: Pot solza

Še ena knjiga za duhovno rast je nastala izpod peresa Bucaya. V tretji knjigi od štirih v seriji Kažipoti se s terapevtom in pripovedovalcem zgodb Jorgejem Bucayjem podajamo na trnovo pot, zaznamovano z izgubami, bolečino in žalostjo. Na njej se bomo spoprijeli z najtežjo življenjsko izkušnjo, žalovanjem, in to v kar najširšem pomenu te besede – od globoke užaloščenosti ob smrti bližnjega do drobnih vsakdanjih bolečin, ki spremljajo vsako izgubo na naši poti. Avtor s svojo značilno toplo neposrednostjo procesa prav nič ne olepšuje, toda bralcem knjige in tistim, ki so stopili na pot solza, hkrati polaga na srce: ne le, da pot solza lahko preživimo; prav zaradi nje smo, kdor smo, saj vsi rastemo in se razvijamo ravno skozi soočanja z najbolj bolečimi doživetji. In šele ko smo dovolj zreli, da znamo izpustiti to, česar ni več, se bomo lahko napotili tudi po poti sreče …

Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga.

Avtor: Da. M. 
Foto: Shutterstock, arhiv založb