Očarljiva Bergamo in Brescia – mesti, ki sta danes epicenter evropske tragedije

Naša novinarka je minulo poletje spoznavala utrip in čudovite ljudi Bergama in Brescie. Danes sta mesti zaviti v črnino.

Bergamo - mesto, v katerega se bom kmalu vrnila

Bil je čudovit in nepozaben poletni dan. Najprej smo se le veselili srečanja s prijatelji, a potem nas je Devid doživeto popeljal skozi stari del Bergama in nam ustvaril enega tistih dni, ki se ti za vedno vtisnejo v spomin. Kar čudno je, da smo prvič obiskali Bergamo ravno zadnje poletje in bili smo navdušeni. Zaljubili smo se v renesančno podobo mesta, ki se bohoti med grički, na katerih so razkošne vile, ciprese in topoli. Zato se nas današnji dogodki v Bergamu še toliko bolj dotaknejo.

Bergamo se deli na zgornji in spodnji del mesta. Devid nas je čakal na trgu blizu gondole, ki je iz tridesetih let prejšnjega stoletja. To se vidi po bogati, a tipični arhitekturi tistega časa. Pove nam, kako je v otroštvu tam sredi trga igral nogomet. Tudi, kako se pozimi ta spremeni v drsališče. Spodnji del mesta diha s širokimi ulicami in mogočnimi zgradbami iz začetka 20. stoletja.

Sprehodimo se do stare romantične vzpenjače, ki nas popelje na zgornji del mesta.

Tam pa nas pričaka labirint ulic, ki so polne majhnih trgovinic, butikov, lokalov z dišečo kavo, slaščičarn, delikates, restavracij …

V osrčju zgornjega dela mesta leži Piazza Vecchia, ki jo preveva arhitektura iz srednjega veka in renesanse. Na zadnjem delu trga je čudovita bazilika Marije Snežne (Basilico di Santa Maria Maggiore) - arhitekturna mojstrovina, katere gradnja sega v leto 1137.

Očarala vas bo s svojo notranjostjo in neverjetnimi tapiserijami. Ne boste ostali ravnodušni. Kako povedno: Baziliko so zgradili, ker je bila v letih 1100 velika epidemija v Evropi. Marija Snežna je varovala prebivalce mesta in zato se je začela gradnja tega cerkvenega objekta.

Italija mi nudi vse, kar imam rad. V tej državi ne pogrešam nič. Vem, da sem velik srečnež, da sem rojen prav tu.

Ko smo se povzpeli na trdnjavo zgornjega dela mesta, nad hiše in živahne ulice, nad trge, ki jih je sončil julijski dan, se je utrip mesta umiril. Moj pogled je zaobjel vse gričke, ki so se bohotili v okolici Bergama in na katerih so čudovite stavbe obdane z drevjem. Takrat sem vzdihnila: “Devid, živiš v čudovitem mestu.” In Devid, ki je vesel človek, a umirjen v smislu, da pogleda skozi oko fotografa (kar je njegov življenjski poklic, pri katerem je srečal že marsikatere svetovne zvezde), me je pogledal, se sprehodil z mano, njegov pogled je zaobjel njegov rojstni kraj. “Če bi se še enkrat rodil,” je rekel, “bi se želel roditi prav tu. Italija mi nudi vse, kar imam rad. V tej državi ne pogrešam nič. Vem, da sem velik srečnež, da sem rojen prav tu.” Njegove besede so se vsidrale v moje srce. Njegov pogled tudi. Devid je bil pač krasen vodič.

Kosili smo na skritem vrtu stare lokalne restavracije na gornjem delu mesta. Kot v filmu smo vstopili skozi bar, kjer so starejši moški uživali ob kavi, pivu in vinu ter razpravljali o dnevnih temah. Potem pa se je pred nami odprl velik vrt, ki je bil poln ljudi in se je ponašal s čudovitim pogledom na zelene griče Bergama in okoliške hribe. Tu smo poskusili Casoncelle - testenine, polnjene z mesom, ki izvirajo prav iz Bergama in so nepozabne. Nekoč so jih ljudje pripravljali zato, da so porabili ostanke govejega in svinjskega mesa. Pozneje pa so jih obogatili še z ostalimi dodatki. Znana je tudi polenta Taragna, ki smo jo prav tako poskusili. Dodajo ji maslo in sir. Bergamo je znan po polenti. Tako so ustvarili tudi sladko in slano polento Osei. Sladka različica je videti kot polenta, a ima v resnici v notranjosti biskvit, čokolado, maslo, lešnikovo kremo in rum. Obdana pa je z marcipanom in kristalnim sladkorjem. Pozneje sem prebrala, da so znani še po testeninah v obliki čeveljca Scarpinotti di Parre in La Torti del Donizetti.

A še ena zelo pomembna stvar v kulinariki je bila ustvarjena prav v Bergamu - sladoled stracciatella. Ustvaril ga je Enrico Panattoni, leta 1962, ki se je prvi odločil, da v sladoled nadrobi koščke čokolade. Zato smo seveda pohajkovanje po Bergamu zaključili prav s sladoledom z okusom straciatelle. Pa ne samo to - pridružila se nam je tudi Heidi, Devidova žena, ki nas je nasmejala s svojimi družinskimi prigodami z umirjenim Devidom in njunima sinovoma. Njeno pismo smo objavili pred dobrim tednom dni. Ko to pišem, zasledim Heidino novo objavo na FB. Njeno novo pismo javnosti. Njeni srčni zapisi, nam vsem parajo dušo - danes je še huje.

“Kot bi nam eksplodirala bomba nad glavo …” Heidi Busetti.

Brescia - skriti zaklad na severu Italije

Večerilo se je, ko nam je visoka masivna lesena vrata hiše La Domus di Giulia, v samem srcu Brescie, odprl star gospod Nunzio. Pričakal nas je prijazno, z nasmeškom in nam takoj pojasnil, kje lahko parkiramo. Takoj, ko smo odnesli potovalke v vežo, nam je pokazal čudovito stanovanje, ki sta ga z ženo uredila do vsake podrobnosti. Pričakala nas je tudi kava, omake za špagete, osnovne stvari za kuhanje, v kopalnici pa veliko več od najbolj nujnega. Stanovanje, ki je skrito za masivnimi okni in vrati, nas je očaralo bolj kot katerokoli do sedaj. Za piko na i, pa nas je gospod Nunzio popeljal do čudovitega notranjega vrta, kjer je bila tudi miza in vse potrebno, da si kar tam privoščimo zajtrk, kosilo ali večerjo. Zdaj, ko to pišem, mu pošljem sporočilo. Želim vedeti, ali sta dobro. Takoj mi odgovori: “Hvala Bogu, dobro sva. Upava, da bo kmalu konec te nočne more.”

Želim vedeti, ali sta dobro. Takoj mi odgovori: “Hvala Bogu, dobro sva. Upava, da bo kmalu konec te nočne more.”

Brescia je v poletnih mesecih precej zaspano mestece. Mladi se zbirajo v raznih restavracijah in lokalih, ki so večinoma na trgih. A kaj je zanimivo v Brescii? Predvsem to, da odkrivate trg za trgom. Kot mi je pojasnil Devid, imata Brescia in Bergamo skupno lastnost - veliko premožnih milanskih družin se je preselilo v ti dve mesti, kjer se za masivnimi vrati z medeninastimi obroči in levjimi glavami skrivajo čudovita domovanja.

Brescia ima tudi eno najlepših oper, poleg tega ima UNESCO kulturno dediščino za San Salvatore - Santa Giulia samostan, kjer je zdaj Mestni muzej in Capitolium arheološko najdišče. Naj vas ne preseneti, da ima to mestece z malo manj kot 200.000 prebivalci tudi metro in odlično železniško povezavo z Milanom. Poleg umetniških in kulturnih zbirk, vas v Brescii čaka tudi odličen muzej tekmovalnih avtomobilov Mille Miglia. Potopite se v mirne ulice Brescie. Usedite se na katerega od trgov in si naročite prossecco - potem, ko bo te nočne more konec, nazdravimo življenju, kot bi rekla moja Heidi iz Bergama.

Za strastne nakupovalke pa še tole: Brescia ima veliko število second hand trgovinic z blagovnimi znamkami najvišjega cenovnega razreda: Chanel, Yves Saint Laurent, Louis Vuiton, … Prav tako je v bližini mesta odlično nakupovalno središče, kjer je za razliko teh ob naši meji, večina trgovin italijanskih in z vidno boljšimi res italijanskimi izdelki. Bergamo pa ima prav tako ogromen šoping center v predmestju ob avtocesti, v katerem se strastna nakupovalka lahko izgubi.

Obe mesti sta s strani Lonely Planeta, dobili priporočilo: “Obiščite, preden bo preveč turistov!”

Preberite še: Julijske Alpe med najlepšimi svetovnimi regijami po izboru Lonely Planeta

Morda vas zanima še: Potopis s Kube: Želela sem plesati. Svobodno. In sem šla