O letošnjem poletju: Velik premik v dojemanju sveta in vrednot

Nekaj znanih Slovenk in Slovenca smo povprašali o njihovem razmišljanju o poletju. Še posebno letošnjem. Tako zelo nenavadnem. In bridkem. O poletju, ki ga je – skupaj z domom in spomini – premnogim odnesla voda.

Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma

»Včasih sanjarim, da bi svoje življenje začela od začetka. Predstavljam si, da bi ubrala čisto novo pot in zapustila to stezo, za katero vem, kam pelje. Je pa čisto nekaj drugega, če voda odplakne spomine, prihranke, dom, varnost. Znajdeš se na začetku poti. Ker nimaš druge izbire.

Obožujem poletje. Njegov vonj v nosnicah, njegov okus na jeziku, tople sape, ki božajo kožo. Ker pa je zaradi poplav v Sloveniji toliko ljudi prisiljenih začeti znova, je letošnje poletje trpko.

Prav je, da smo si kot skupnost obljubili, da nihče v nesreči ne bo ostal sam, zato je vse skupaj malo manj grenko. Kljub temu bodo posledice srditosti tega poletja še dolgo z nami.

Tudi spomin na povodenj, ki ima silovito rušilno moč, ob kateri je človek le nemočno, krhko bitje. Če parafraziram Shakespeara: 'Za narasle reke smo, kar so muhe za objestne dečke.'«

Nejc Simšič, družabni kronist

»Letošnje poletje je bilo, recimo tako, kar morsko obarvano, čeprav je bilo tudi veliko delovnih dni v Ljubljani. Najprej kratek oddih na otoku Obonjan, potem sem večji del dopusta preživel s prijateljico Uršo na Crvenem Vrhu v sosednji Istri, seveda pa so bili na meniju tudi izleti v sosednje obmorske kraje, od Umaga do Pulja.

Avgustovski del počitnic so prekinile grozljive poplave, saj smo še isti dan prišli nazaj domov in priskočili na pomoč v Mengšu, kjer smo pomagali pri čiščenju poplavljenega Špas teatra in prijateljičinega doma. Tu sploh ni bilo vprašanja! Zadnji del avgusta sem za vikend skočil enkrat v Istro in enkrat na Kras.«

Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija

»Poletje je na žalost prineslo veliko žalosti in stiske, s katastrofalnimi poplavami, ognjenimi zublji, vročinskimi valovi. Ob zgodbah ljudi se nam vsem zagotovo lomi srce. V Sloveniji smo lahko ponosni na solidarnost in enotnost, ki se je pokazala med ljudmi, med podjetji, v družbi, in to nam lahko daje upanje in vliva optimizem.

Je pa zagotovo tudi opomnik, da si moramo nehati zatiskati oči in bolj prisluhniti znanosti in stroki. Le z razvojno naravnanostjo, kulturo dialoga in empatijo lahko kot družba premagamo preizkušnje in omogočimo prihodnost.«

Nataša Luša, direktorica medijske hiše Delo

»Vse leto so do mene prihajali signali, da so se napovedi futuristov glede podnebnih sprememb začele uresničevati naenkrat tu in zdaj. Dotaknila se me je predstava La Fura dels Baus: Biti ali ne biti, pa sporočilo državne proslave ob dnevu državnosti.

Z zaskrbljenostjo sem poslušala napovedi meteorologov in hidrologov za tisti prvi konec tedna v avgustu in ugotavljala, da pri nas dežja še ni. A bil je na drugem koncu Slovenije in opustošenja, ki ga je neurje pustilo za sabo, ni bilo mogoče dojeti.

Ko sem gledala vse te objave, sem se začela spraševati, kje so otroci. Kaj počnejo, kako se znajdejo v tem kaosu? Kako bodo šli v šolo? Kako bo ta ujma spremenila njihov pogled na svet? Letošnje poletje je za marsikoga pomenilo velik premik v dojemanju sveta in vrednot, ki res nekaj štejejo.«

Preberite še: 'Samo, da ste živi' niso prave besede za ljudi v stiski. Kaj reči in kako pomagati

Morda vas zanima tudi: Desa Muck: Patološka vsemogočnost ali kdo bo odgovarjal za posledice poplav