16.11.2022 ob 12:17 | Foto: Blaž Samec/Delo
Nedavno je v Ljubljani potekal dogodek Poslovna forenzika. Med številnimi govorci smo opazili nekdanjega ministra za javno upravo Boštjana Koritnika, ki je predaval o nekoliko nepričakovani temi: o mobilnih aplikacijah, predvsem Tinderju, namenjenih spoznavanju ljudi (znancev in prijateljev za plitkejše in bolj globoke odnose), v povezavi s prevarami.
Po predavanju smo izmenjali nekaj besed z nekdanjim ministrom, ki je povedal, da je bil tudi sam uporabnik Tinderja. Račun, na katerem je uporabljal svojo fotografijo in ime, je še preden je postal minister v vladi Janeza Janše – ukinil.
Razkril nam je, da mu zmenkarije niso tuje, saj da uživa v spoznavanju novih ljudi. Med drugim, tako pripoveduje, je prek aplikacije spoznal tudi partnerico s Hrvaške, s katero sta bila v odnosu skoraj dve leti, zaupal pa nam je tudi anekdoto o pričakovanjih.
Nekoč se je prek omenjene aplikacije dobil z nekim dekletom in se v njeni družbi povzpel na Šmarno goro. Skupaj sta se tudi spustila z nje, sledilo je njeno vprašanje, kaj sta zdaj onadva.
Odvrnil ji je, da ne razume čisto njenega vprašanja, da pa se nanj lahko vedno obrne po kakšen pravni nasvet, če ga bo potrebovala, oziroma jo bo on poiskal, če bo potreboval prevod iz ruščine (s tem se je namreč ukvarjala).
Razočarano dekle mu je zabrusilo, da je le tratil njen čas, čeprav je imela v profilu izrecno navedeno, da rada spoznava nove ljudi in da za kakršna koli razmerja nima interesa.
Zadnji primer priča, da imamo ljudje različne želje in pričakovanja, včasih pa nam je o njih nerodno pisati. Mogoče v resnici iščete prijatelje, spolno potešitev, ljubezen, tisti ali tistemu na drugi strani pa morebiti diši le vaš denar.
Ja, tudi to se vam lahko zgodi.
Če ste si ogledali Netflixov film Tinder Swindler, ste lahko videli, da je žensk, ki skoraj neznancem iz takšnih in drugačnih razlogov pomagajo s tisoči in na deset tisoče evri, kar nekaj.
In če so mnoge med njimi pričakovale lepo življenje ob lepem moškem, je najverjetnejši epilog, ki sledi nakazilu denarja – strto srca in izpraznjen račun.
Če mislite, da se takšne stvari dogajajo le v filmih, naj vas opomnimo na nedavno zgodbo iz Maribora, ko je neka romantična duša domnevnemu zdravniku v tujini nakazala več deset tisoč evrov, da bi se lahko vrnil domov.
Na koncu se nesrečnici ni več oglasil, tako da je "šablonsko" ostala brez ljubezni in brez denarja, ki ga je prostovoljno izpustila iz rok. Upamo, da bo novo ljubezen še spoznala, denar pa je verjetno za vedno izpuhtel neznano kam.
Policija je po tem primeru javnost opozorila, da za krinkami, kot so "zdravnik v tujini, vojak na mirovni misiji ali nesrečen vdovec na naftni ploščadi", pogosto stojijo pretkani kriminalci, ki na spletu nagovarjajo ženske in jih skušajo le izkoristiti, zato oči venomer na peclje.
Uradne ocene pravijo, tako Koritnik na podlagi podatkov za ZDA, da se je število romantičnih prevar (takšna je bila tudi v primeru Mariborčanke) v zadnjih letih povečalo za 70 odstotkov, posledice, izmerjene v denarju, pa samo čez lužo ocenjujejo na več kot pol milijarde ameriških dolarjev. A Koritnik verjame, da je to le vrh ledene gore, saj nihče dejansko ne ve, koliko škode je neprijavljene.
Obstaja več vrst prevar: »Od preprostih, kot so lažna nakupovalna spletna mesta, tudi e-bančne spletne strani, do sofisticiranih, ki ciljajo na čustveno povezavo (domnevni vnuk babici ali dedku, zastraševanje, najeti morilec prevare – ne bo te ubil, če plačaš), …«
Čeprav se v javnosti mnogokrat kot žrtve izpostavlja le ženske, je zgolj mit, da so žrtve le one, opozarja Koritnik.
Dodaja sicer, da ženske verjetno tovrstne stvari pogosteje prijavljajo kot moški, ki so zaradi družbenih pričakovanj in svoje tradicionalne vloge manj nagnjeni k priznavanju slabosti (in priznanju statusa žrtve).
Obstaja še en mit: žrtve so neizobraženi. Koritnik ga razblini s konkretnim primerom iz lastnega okolja. Nedavno je namreč prejel klic prijateljice, doktorice znanosti.
Na služben e-naslov je prejela dopis policije, da jo obtožujejo gledanje otroške pornografije na računalniku.
Čeprav je vedela, da je ni gledala, je verjela, da je dopis resničen, saj je imel žig, pod njega pa je bil podpisan nek sekretar. Koritnik jo je med drugim pomiril tudi z besedami, da ji policija kaj takšnega nikoli ne bi poslala po e-pošti.
Če se pogovarjate in dobivate ali se želite dobivati z ljudmi prek spletnih ali mobilnih aplikacij, kdaj vam morajo začeti svetiti rdeče luči?
Če ste uporabniki spleta, spletnih in mobilnih aplikacij, previdno, zlikovci prežijo na vas.
Preberite še: »Pri 56-ih sem prejela sporočilo od srednješolske ljubezni, ki mi je spremenilo življenje« (resnična zgodba)
Morda vas zanima tudi: V Nepalu sem doživela največjo šolo, ki ti jo neka sila tam zgoraj nameni (neverjetna zgodba Slovenke) Noro, kaj se ji je zgodilo!
oddajte komentar