Moški ali ženske - kateri spol je pametnejši?

Na vprašanje, kako visoka je njihova inteligenca, bi mnogi odgovorili, da je višja od povprečja, čeprav je to, statistično gledano, le malo verjetno.

A gre za zdravo kognitivno pristranskost, ki je pogosto prisotna pri prepoznavanju zaželenih lastnosti, kot so poštenost, vozniške spodobnosti in podobno.

David Reilly, znanstvenik z univerze Griffith in njegovi sodelavci so v nedavno zaključeni raziskavi prosili moške in ženske, naj ocenijo lastno inteligenco (inteligenčni količnik), prav tako so bili sodelujoči naprošeni, naj ocenijo stopnjo samospoštovanja ter izrazito moške in ženske lastnosti.

Na podlagi odgovorov so zaznali, da sta najmočnejša dejavnika pri oceni lastnih kvalitet biološki, takoj za njim pa psihološki spol.  Moški in osebe z jasno izraženimi moškimi značajskimi črtami (ne glede na biološki spol) so sebe z vidika inteligence praviloma precenjevali.

Moška oholost, ženska ponižnost

Kljub dejstvu, da osebe velikokrat  precenjujejo lastne sposobnosti, se glede tega pojavljajo tudi razlike. Nekateri v intelektualne veščine vendarle dvomijo, medtem, ko se drugi močno precenjujejo.

Zlasti je, glede na rezultate prej omenjene ankete, precenjevanje intelektualnih spodobnosti opazno pri moških. Ti sebe praviloma dojemajo kot veliko bistrejše, kot v resnici so, na drugi strani ženske svoje intelektualne sposobnosti največkrat podcenjujejo.

Rezultati te raziskave sovpadajo z drugimi podobnimi študijami. Psiholog Adrian Furnham ta fenomen imenuje moška oholost in ženska ponižnost, ki je značilen za mnoge kulture.

Zakaj moški sebe vidijo kot bistrejše, ženske pa se pogosto podcenjujejo?

Razlike v inteligenci med spoloma v resnici ni. Strokovnjaki s področja psihologije in proučevanja inteligence se strinjajo: moški in ženske se glede na inteligenčni količnik ne razlikujejo. Pametnejšega spola ni.

A to se je izkazalo šele s pomočjo objektivnih meritev inteligence. Zgodovinsko gledano se je od nekdaj verjelo, da so ženske intelektualno inferiorne, saj imajo nekoliko manjše lobanje. Vendar večje, ko gre za velikost možganov, ne pomeni vedno tudi boljše.

V preteklosti izoblikovani stereotipi so se v veliki meri spremenili, odkrito sprejemanje teh je večinama preživeto, a nekje v ozadju so še kako prisotni. V eni od klasičnih študij socialne psihologije so znanstveniki denimo starše prosili, naj ocenijo inteligenco svojih otrok. Rezultat: sinovi so dobivali veliko boljše ocene od hčera.

Zakaj je to pomembno?

Pedagoški psihologi veliko pozornosti namenjajo intelektualni samopodobi, saj je ta tesno povezana z lastno motivacijo: če nekdo meni, da nečesa ne zmore, se tega ne bo niti lotil.

Ko dekleta podcenjujejo svoje intelektualne sposobnosti, v šoli izbirajo manj zahtevne vsebine ter se redkeje odločajo za udejstvovanje v znanosti, tehnologiji in podobnih, tradicionalno moških področjih. Takšen pogled nase jih omejuje pri poklicni izbiri ter odločitvah.

Prav takšen pogled na omenjeno zadevo je en od vzrokov za plačna nesorazmerja med spoloma in za manjše število žensk na vodilih mestih podjetji.

"Družba bi morala že končno doumeti, da glede inteligence med spoloma ni razlik in da s tem, ko so še vedno nekje zadaj prisotni ti stereotipi, veliko škode delamo posameznikom in družbenemu napredku," je opozoril David Reilly.

Povzeto po The Conversation.com

Preberite še: To je najbolj inteligentna članica britanske kraljeve družine, pravi študija

Morda vas zanima tudi: 5 dokazov, da ste pametnejši, kot mislite, da ste