Mis Nemčije je razlog za slavje vseh nas, 30 plus (piše: Manca Čampa Pavlin)

V nemški in svetovni javnosti odmeva vest, da je nova mis Nemčije postala 35-letna podjetnica Leonie Charlotte von Hase. Vau! Že si lahko predstavljam, kam lahko takšni zgledi vodijo, kaj vse se lahko zgodi, če bi, nič podcenjujoče rečeno, novim generacijam, ki se zgledujejo le po vrstnicah iz Instagrama, pokazali, kaj je prava ženska.

Ne morem si kaj, da takšnega dneva ne bi proslavila. Včasih se res sprašujem, ali sploh še znamo razumno določiti, kaj brati, komu slediti, koga jemati za navdih. Nisem prepričana, da misel 50 knjig, ki so nas napisale velja tudi za mlajše generacije, zato me vsakič, ko zasledim takšno novico, ki spet družbo postavlja na pravi položaj, pogreje pri srcu.

Pogrela me je tudi najnovejša knjiga Michelle Marly z naslovom Coco Chanel in vonj ljubezni, ki je izšla pred kratkim. Si predstavljate, koliko časa je Coco, ki je eden mojih najljubših zgledov prave ženske, namenila raziskovanju in oblikovanju vsake podrobnosti, da je zgodba, kot je parfum Chanel No. 5 dobila svojo perfekcijo? To se ni zgodilo čez noč, za to je bilo potrebno trdno delo. In nešteto znanj, nešteto izkušenj, testiranj, pogovorov, Coco se je vnovič popolnoma predala. Ko je iskala popoln vonj, ki bi jo spominjal na preminulega ljubimca, kaj spominjal, ki bi zaobjel njuno romanco, je sestavljala zgodbo in zgodba je v resnici tista, ki človeka popelje dlje od drugih.

Pri dobri zgodbi se vse začne. Dobra zgodba je dobra vsebina, ki jo človek nosi. Vsi jo imamo, vsem nam je skupnega, da nas definira nekaj drugačnega od drugih, le poudariti moramo tisto, kar je naša strast, kar lahko ponudimo svetu, košček nas, ki lahko pomembno prispeva tudi drugim.

“Nemčijo bom predstavljala z eleganco, dostojanstvom, žarom in močjo,” je dejala mlada Nemka ob zmagi. Ni dejala, da bi rada mir na svetu in se prazno nasmihala. Njene besede izžarevajo ženstvenost, zrelost, mističnost, ki jih težko zaznamo pri dvajsetletnicah. In z dvajsetletnicami ni čisto nič narobe, le pri dvajsetih doživljamo reči popolnoma drugače, predvsem lahkotneje, neobremenjeno. Pri dvajsetih smo praviloma polni življenja, ki pa ga moramo še doživeti.

Živimo v časih, ko je vse bolj razpuščeno, a so naša ramena kljub vsemu bolj zategnjena.

Živimo v časih, ko je vse bolj razpuščeno, a so naša ramena kljub vsemu bolj zategnjena. Kljub vsem možnostim smo dlje od sebe, dlje od prave definicije ženske. In ženske smo tiste, ki izžarevamo moč, modrost, intuicijo in imamo na svojem kopitu vgraviranih zavidljivo število znanj, le pozabile smo na vse to. Razpršenost nam je vsem v pogubo, razpršenost iz nas vleče slabe poteze, ki se kopičijo v naših glavah in jemljejo energijo.

In o tem niti ne razmišljamo prav veliko, še posebej mladi, ki se še kalijo, odraščajo, brusijo. Prehitro se izpostavljamo, tudi takrat, ko nimamo ničesar za povedati. Ali ko se sploh ne vprašamo, kaj s svojo zgodbo sporočamo, kako vplivamo na druge, čemu objavljamo nekaj in delimo s svetom, kakšno zadoščenje bomo ob tem čutili, kaj je naša resnična vrednost.

Na izboru za mis Nemčije se dekleta niso predstavila v kopalkah, pa so kljub temu njihovi izhodi izžarevali takšno energijo, ki jo redko zaslediš. Predstavitve deklet na izboru so bile videti kot prijetni izseki iz življenj deklet, ki so njihove zgodbe upodobili na dostojanstven način - tako, kot bi se morala ženska v resnici počutiti.

Časi, ko smo se imele za tepke, ker nismo dobile priložnosti, da se izrazimo, so minili. Vsaj morali bi jim postaviti konec. Če so bili včasih ljudje za množice preveč družbeno aktivni, smo zdaj popolnoma družbeno apatični. Nič več se ne borimo za svoje pravice, saj imamo občutek, da na drugi strani ni nikogar, ki bi bil pripravljen poslušati. Ne izpostavljamo stvari, ki nas motijo, ker jih v množici niti ne zaznamo. Ne pogovarjamo se o tako pomembnih vprašanjih, kot so vrednosti vsakega posameznika in celotne družbe, o sami prihodnosti in kam vse nas takšno stanje, v katerem smo pelje. Ni kritičnosti, nas, kot del družbe, v resničnem svetu enostavno več ni.

Zato v tem trenutku pozivam predvsem ženske, naj vas ne zasenčijo pričakovanja sveta, ki ni vaš, družabni mediji niso tako napredni, da bi ženske predstavljali v podobi, ki si jo zaslužimo. Takšne podobe nas lahko razvrednotijo na vsakem koraku, preveč jih je, da bi z njimi tekmovale. Ne izgubljajmo energije s stvarmi, ki jih doživljamo tako za mimogrede, raje se ustavimo in se posvečajmo le tistemu, kar nas bogati. Dobre knjige, gledališče, predstave, ženske, ki jih občudujemo, filmi, ki nam dajejo drugačne perspektive, vadbe, ki v nas zbujajo ritmiko in poželenje, večerje, ki v nas prebujajo hrepenenje in dajejo upanje, da današnja družba še opazi žensko vrednost.

In tako učite tudi generacije, ki prihajajo. Učite jih, da zrelost predstavljajo izkušnje, ki pridejo z leti. Učite jih, da je dobra knjiga vredna več kot tisoč ur, ki jih preživiš na telefonu. Da je jed, ki je pripravljena skrbno in predano, postrežena vsako nedeljo na snežno belem prtu, po tem, ko se je zbrala celotna družina spomin, ki bo še dolgo živel. Učite jih elegance, učite bontona, mističnosti in poskrbite, da se vse te vrline ohranjajo kot pomembna dediščina, ki se prenaša iz generacije v generacijo.

Družabni mediji niso tako napredni, da bi ženske predstavljali v podobi, ki si jo zaslužimo.

To so stvari, ki so v ženski domeni in za katere bo redko poskrbel moški, zato jih ne smemo kar opustiti. Gre za spomine, ki povezujejo družino na tisoč in en način, ponazarjajo tisto, kar zares potuje z nami čez čas. Spomin, ko mama spomladi sadi rože in bere knjigo, med tem ko se otroci lovijo naokoli. Spomin, ko šiva raztrgane hlače, po tem, ko so bile že ničkolikokrat zdrajsane po domačem hribu, ki se je začel prebujati s prvimi pomladnimi žarki. Spomin na pustne kostume, ki jih je šivala celo noč, in rojstnodnevno torto, ki jo je skrbno naredila iz tvojih najljubših sestavin.

To so spomini, za katere v življenju poskrbi ženska. In ta ženska jih šteje 35, je v svojih najlepših letih, ter se zaveda, da so največ vredne stvari, ki jih lahko naredi za druge. V resnici je rojena za vse to, svoje moči se dobro zaveda. Osvojila jo je ravno zato, da lahko ljudem okoli sebe z vsem, kar ve in zna osmisli svet.

Zato danes tudi ti nazdravi dejstvu, da je na lepotnem tekmovanju zmagala ženska v svojih najlepših letih. Zdrava, pogumna, močna. Takšna, ki na novo postavlja pravila tudi s tem, da za nič v življenju ni prepozno. Da si je treba upati in sanjati, predvsem pa verjeti, da se najlepše stvari lahko zgodijo čisto vsakemu izmed nas, le dovolj močno si moraš želeti. 

Priporočamo tudi: Nemčija razbija predsodke: Kronala je najstarejšo misico

Preberite še: Poljub, Ula: Ne sramujem se Slovenije, sramujem pa se kdaj ljudi

Morda vas zanima tudi: Skrbi nas popolnost našega telesa, kaj pa naš um? (Piše: Goga)