Mičnin knjižni klub: Tu je bila Britt-Marie, 3. del

Vabimo vas na drugi knjižni klub Mična bere. Tokrat beremo trpkohumorno zgodbo o drugih priložnostih v življenju in nepričakovanih prijateljstvih, ki nas naučijo, kdo smo in kaj zmoremo.

Roman Tu je bila Britt-Marie je nova uspešnica švedskega mojstra smeha in solz, Fredrika Backmana.

O knjigi se bomo pogovarjali 17. maja ob 18.uri v kavarni Mao na Fužinskem gradu. Skupaj z Mično knjigo prebira tudi simpatična voditeljica Nuša Lesar, ki bo na dogodku z nami delila spoznanja in občutke, ki jo bodo preplavili ob branju. Lepo vabljeni tudi vi!

Berite z nami

Cel teden objavljamo odlomke prvega poglavja knjige, na tej povezavi pa vas čaka nagradna igra, v kateri podeljujemo pet knjig Tu je bila Britt-Marie.

PREBERI še // 1. del knjige Tu je bila Britt-Marie

PREBERI še // 2. del knjige Tu je bila Britt-Marie

Fredrik Backman: Tu je bila Britt-Marie

Britt-Marie se oklene svoje ročne torbice. »Dovolite, moja izobrazba je izvrstna,« jo poduči. »Ampak formalne izobrazbe nimate nobene?« vpraša dekle. Britt-Marie zelo kratko izdihne skozi nos. Seveda pa ne prhne. Britt-Marie že ni taka, da bi prhala. »Dovolite, ampak križank rešim nezaslišano veliko. In to prav gotovo ne gre brez izobrazbe,« jo poduči z občutkom, da se mora ubraniti napada. Potem srkne kapljico kave. Sploh nima takega okusa kot Kentova. Kent kuha odlično kavo, vsi tako pravijo. Britt--Marie je zadolžena za podstavke, Kent za kavo. Tako sta si ustvarila skupno življenje.

»Aha,« pravi dekle, se spodbudno nasmehne in raje poskusi drugače: »Kakšne delovne izkušnje imate?«

»Nazadnje sem opravljala delo natakarice. Dobivala sem izjemno dobre ocene,« pove Britt-Marie. V dekletovih očeh se za hip prižge upanje. Vendar kmalu ugasne.
»In kdaj je bilo to?« vpraša. »Leta 1978,« odvrne Britt-Marie. »Aha,« ponovi dekle in se poskusi nasmehniti v ne preveč uspešnem poskusu, da bi prikrilo svoj pravi odziv. Nato poskusi z vprašanjem: »Od takrat pa niste več delali?«

»Od takrat sem delala vsak dan, možu sem pomagala v podjetju,« se užaljeno odreže Britt-Marie. V dekletovih očeh spet zasije upanje. Pa bi pričakovali, da jo je že izučilo. »In kakšne delovne naloge ste imeli v podjetju?«

»Skrbela sem za otroka in pazila, da je bil naš dom tak, kot se šika,« odgovori Britt-Marie. Dekle poskusi prikriti razočaranje z nasmehom, kakor se pač nasmehne nekdo, ki ne razume razlike med »prebivališčem« in »domom«. Razlika je dejansko v rahločutnosti.
Iz rahločutnosti postavlja Britt-Marie na mizo podstavke in prave kavne skodelice, postelje pa zjutraj postilja tako trdo, da Kent z znanci zbija šale: če bi se na poti v spalnico spotaknil čez prag in padel, pravi, »bi si prej polomil kosti na posteljnem pregrinjalu kakor na tleh«. Takšno govorjenje Britt-Marie sovraži. Civilizirana oseba menda dvigne noge, ko hoče prestopiti prag spalnice. Ali pa mogoče preveč zahteva od njega? Ker hoče, da bi se obnašal kot človek?

Kadar hočeta Britt-Marie in Kent odpotovati, posuje Britt-Marie žimnico s pecilnim praškom in ga pusti stati dvajset minut, preden postelje. Soda bikarbona v pecilnem prašku vsrka umazanijo in vlago, tako da se žimnica osveži. Po njenih izkušnjah pomaga bikarbona proti skoraj vsemu.

Kent ponavadi zanerga, da se bosta zakasnila, toda Britt--Marie obvladano sklene roke pred sabo in odvrne: »Res moram postlati posteljo, preden se odpeljeva, Kent. Samo pomisli, če umreva!«

Iz tega razloga Britt-Marie sovraži potovanja. Zaradi smrti. Proti smrti ne pomaga niti soda bikarbona. Kent pravi, da pretirava, in takrat Britt-Marie sama pri sebi zavrešči. Ljudje na potovanjih cepajo kot muhe. Le kaj si bo kdo mislil, če bo moral stanodajalec razbiti vrata v stanovanje in bo našel neosveženo žimnico? Da sta se Kent in Britt-Marie valjala v lastni umazaniji?

Dekle se ozre na uro. »O… kej,« zategne. Britt-Marie se zazdi njen ton za kanec kritičen. »Otroka sta dvojčka, pa še balkon imamo. Z balkonom je več dela, kot bi si mislili,« se začne zagovarjati. Dekle previdno prikima.

»Koliko pa sta stara vaša otroka?«

»Kentova sta. Trideset let.« Dekle prikima, to pot počasneje. »Torej sta se že odselila?«
»Seveda.« Dekle se popraska po glavi, kot bi v laseh kaj iskala. »Stari pa ste 63 let?«

Nadaljujemo jutri.