MIČNA RAZMIŠLJA: STVARI, KI BI JIH POVEDALA SEBI STARI 20 LET

Drago dekle,

Vem, da že drugo uro stojiš pred ogledalom in si beliš glavo z življenjskim vprašanjem: naj oblečeš črno majico brez čipk ali črno majico s čipkami. Težka dilema, ki ti bo še ničkolikokrat kravžljala možgane in povzročala živčne vojne tebi in najinim staršem. In še najmanj pet let ne boš zadovoljna s svojo izbiro.

Ko tole pišem, gledam čez zaslon prenosnika in opazujem najino (tako je, najino!) hčer. Letos gre v prvi razred! Veš, kako sta si podobni. Imata isti nos in navihan nasmeh, prav takšnega, ki ga zadnje čase tako rada skrivaš. Najraje bi te objela in čeprav vem, da nisi največji pristaš stiskanja, bi te močno privila k sebi in ti ob kapljici rdečega vina razložila vse, kar te čaka v naslednjem desetletju. Ker tega ne morem storiti, ti pišem pismo.
To je namenjeno tebi, draga moja, mlajši različici mene, ko sem štela komaj dvajset pomladi. Danes jih imam 33, izgledam menda 27, počutim se 19, in ko me uščipne v križu, se počutim nič manj kot 76. Ne morem te obraniti pred gubicami in sivimi lasmi in ti že zdaj povem, da jih nikoli ne boš marala, jih boš pa sprejela. Gubice, visečo in manj elastično kožo ter čudno oglašanje obeh kolen. Verjamem pa, da se še nekaj let ne boš navadila vikanja v vrsti za blagajno, ko boš kupovala probiotike in Donat za urejeno prebavo, medtem ko se bo mulc za tabo že četrtič na blagajni z vozičkom zaletel v tvojo zaobljeno zadnjico in nonšalantno navrgel: “Oprostite, gospa!” ... S tem naj se ukvarja starejša jaz. A vseeno je nekaj v staranju, ki prinaša tudi pozitivne vidike in ne samo objokovanja mladostniških let, ko si še naredila špago in z lahkoto preživela huronskega mačka.

Včasih se moraš vrniti v preteklost, da razumeš sedanjost in odprtih rok sprejmeš prihodnost.

Dol mi visi za to!

Vem, da se ti bo morda zdelo absurdno in skoraj neverjetno, saj si trenutno v takšni fazi in tistih letih, ko ne verjameš, da so naslednje vrstice sploh mogoče. Pri 33-ih sem prišla in tudi ti boš, do točke, ko sem se začela zavedati prav vsakega leta, ki ga nosim s sabo in so določene zadeve v življenju postale pomembnejše kot druge, predvsem pa so postale moje želje kristalno jasne. Vem, česa si želim in česa ne. In nimam več časa za ostalo sranje, ki v moje življenje prinaša nepotreben balast in stres. Preprosto sem se odločila, da ne bom več objokovala preteklosti, ali se preveč obremenjevala s prihodnostjo, predvsem pa ne nameravam niti kančka energije več povečati temu, kaj si o meni mislijo drugi in na kakšen način me sprejema družba. Hvala ti za to, da si se tudi ti že v preteklosti branila drugih sodb, oznak in ocenjujočih pogledov ljudi. Predvsem pa, da si skozi leta ohranila samo sebe.

Vedno si želela biti srečna in biti obkrožena z ljudmi z ljudmi, ki v tvoje življenje prinašajo veselje. Zato vsako leto, od najinega 25. leta opažam, da se sistematično poslavljam od stvari, ljudi, ki mi onesnažujejo življenje ali dušo. Beseda "NE" je bistveno lažje izgovoriti in nima več tako negativne konotacije kot jo je morda imela včasih, ko si poskočila vsakič, ko te je kdo prosil za uslugo. Nič več. Oziroma do te mere, ko tudi sama čutim, da je moj doprinos nekaj vreden. Pa ne v zameno za recipročno uslugo, temveč tisti topel občutek altruizma ali globoke medosebne povezave.

Celulit je seksi

Če prej nisi razumela pomena vlaknin in zaščitnega faktorja 30, te bodo ta spoznanja doletela hitro po 25. letu, ko te bo nekajkrat sonce tako močno opeklo, da boš jokala od pekoče bolečine in se ti bo jogurt zameril za nadaljnja tri leta. In če si prej brez problema nase navlekla najožje kavbojke, boš pri 33-ih prekleto hvaležna za bolj elastične modele, še bolj kot to pa te bodo razveselile akcije tipa, kupi 1 in dobi 1 gratis! Tvoj metabolizem se bo upočasnil, prav tako boš, kot rečeno, bolj cenila kakšno dodatno uro spanja. Tudi celulit ne bo šel nikamor, prav tako ne tvoja poskakujoča zadnjica, le ti se boš navadila živeti z obema in vseeno nosila tudi tiste najkrajše kratke hlače ... J*bi ga, to poletje sem nosila bikinke in tudi v prihodnje jih nameravam! Celulit je le pisava tvojega telesa, ki pravi, da si seksi, v Braillovi pisavi pač! 

Pri 33-ih se ne boš več obremenjevala s tem, kako te vidi okolica in, če izpadeš drugačna in rahlo čudna. Dejstvo je, da v svojem bistvu nosiš in boš tudi v prihodnje nosila rahlo notranje neodločenost, široko in globoko kot ocean. Damsko sedenje s prekrižanimi nogami zato, ker je to družbeno sprejemljivo? Ne, hvala. Grozni občutki moralnega mačka, če mi pred najino šestletnico zleti kletvica in doživim glasno neodobravanje vseh prisotnih? V rit se zaletite, licemerneži! Otrok bo v vsakem primeru odrasel in že res, da je potrebno dajati zgled, ampak moja kletvica tu in tam, ko me nekaj res pošteno razhudi, ne bo botrovala temu, da bo deklič v svoji odraslosti venomer govoril le knjižno pravilno in se odpovedal vsem kletvicam. In seveda, še vedno boš pri svojih 178 cm z veseljem obula visoke petke in zavijala z očmi vsakič, ko ti bo nekdo navrgel: »Ej, ti si pa ful visoka!« Neeeee, a res? Stari, dobro opazuješ.

Pri 33-ih mnogim ne bodo všeč tvoji živo zeleni ali modri nohti, tvoja poezija, ki jo boš dolga leta skrivala in ne objavljala, predvsem pa ne bodo razumeli tvojega bizarnega smisla za črni humor. O ja, tega boš razvila do potankosti in mnogim v brk, a vsak tvoj iskren nasmeh do ušes bo odtehtal marsikateri očitajoč pogled tipa “Ti si pa res nora!”. Prav slednji očitki te bodo ob vsem tem še toliko bolj zabavali. Verjamem, da se bova na stara leta smejali bolanim foram in se tudi takrat požvižgali na vse tiste, ki jim najin humor ne bo všeč. To. Mi. Je. Všeč.

Pri 33-ih boš še vedno nosila tisto, kar boš sama želela in se ne boš ozirala na to, če so vse barve povsem usklajene, takisto je z vzorci. Še danes namreč eksperimentiram brez ozira na zadnje modne trende in določila, kako naj bi se ženska po svojem 30. oblačila. Veš, kaj bi morala nositi vsaka ženska po 30. letu? Karkoli hudiča hoče! Predvsem pa nasmeh.

»Mami, kaj je to?« Likalnik, otrok, to je likalnik …

Drago dekle, ponosna bi bila na naju, če bi vedela tisti trenutek pred ogledalom, kako nenavadno se bo obrnilo najino življenje. Pri 33-ih boš mama skoraj prvošolke, plačevala boš račune in kuhala povprečne obroke, ki niso vedno zdravi in vsebujejo tudi kakšen E preveč. Prekleto, zrasli sva ob posebni salami pa nama nič ne manjka. In tudi hrenovke imam v četrtem desetletju še vedno rada, čeprav zelo hitro spremenim temo pogovora, ko mi hoče kdo zlobno razložiti, kaj vse je v njih. Pri hrenovkah hočem ostati nevedna in ignorantska. Tako kot pri tem, da prevelika količina kave lahko škoduje zdravju. Vseeno morda malce zmanjšaj vnos kofeina in raje spi kakšno uro več. Danes ti jih bo primanjkovalo. In ker vem, da se ti je zamerilo likanje v preteklosti, ti moram povedati še eno izjemno novico. Danes ne likaš. Sploh. In, ko je najina punčka prvič videla likalnik, je rekla: “Mami, kaj je to?” Ni problema, malenkost. 

Spomni se, kako ti je nekoč, nekje, nekdo rekel, da v družbi vedno deluj, kot da imaš ogromno denarja, saj naj bi te tako imeli raje, predvsem pa nikdar ne pokaži, če slednjega nimaš. Se spomniš, kako si se počutila ob tem in kako si zmajevala z glavo. No, to držo boš obdržala tudi pri 33-ih in se nikdar ne prepustila materialističnemu razmišljanju. Hvala, ker si me že takrat naučila tudi tega, da še vedno ne potrebujem drage dizajnerske majice, da bi se počutila kul, naredim si jo sama, takšno, ki je samo moja, drugačna, utrgana, posebna, pa če jo vržem čez dva dni v smeti (po navadi jo). Imam službo, družino, prijatelje in naredim najboljšo bolonjez omako v Evropi. Pomirjena sem z vsem, kar sem in vsem, kar nisem, pred mano pa je še vse, kar bom.

Torej, te prav res zanima, katero majico izbrati danes? Izberi tisto, v kateri ne boš izgledala kot bivša članica Spice Girls in predvsem ... Samo dihaj. Danes, pri tvojih 33-ih se nihče ne spomni, katero si oblekla 13 let nazaj. Danes nikomur prav nič ne pomeni podatek, kolikokrat si med študijem skoraj obupala in se spraševala, če si sploh na pravi poti, ali zakaj lahko kot rockerica po duši na skrivaj obožuješ Plestenjaka in pa fantovski band Westlife (ja, še vedno obstajajo in vsa besedila so posvečena meni). In ta stres, ki ga morda doživljaš ta trenutek, ko izbiraš najprimernejšo majico in se sprašuješ, če si všeč tistemu sošolcu, ki še ni prebolel bivše, ni nič v primerjavi s tem, kako hudiča najinega otroka prepričati, da je brokoli dober, predvsem pa zdrav. Nehaj osrečevati druge, nič ni narobe, če najprej osrečiš sebe. Nikoli ne boš razumela vsakega aspekta svojega življenja, in nehaj iskati odgovore v pripovednem delu nadaljevanke Grey's Anatomy. Velikokrat ti bo spodletelo in pogosto se ti bo zgodilo, da boš povsem izgubila svoj kompas. A kljub vsem preprekam, težavam, nesmislom in toksičnih ljudeh, ki jih boš spoznala na poti in teh ne bo malo, bo tvoje življenje boljše, veliko boljše kot si morda ta hip misliš. Pri 30, 40, 50, … In za to bova poskrbeli skupaj.

Hvala ti, ker si pazila nase in v mladosti nisi počela (preveč) neumnosti. Hvala, ker si nisi več strigla las in si se z vsemi štirimi se upirala družbenemu predalčkanju in etiketiranju. Hvala, ker nisi klonila tudi, ko je bilo najtežje. Predvsem pa hvala, ker si me naučila bistvene lekcije za življenje – da zaprem oči in diham. Tudi, ko zmanjka kave. In še ena prošnja. Za božjo voljo, dekle, privošči si več sladoleda! Dokler imaš še urejen metabolizem in se ti na stegna ne obesi vsaka čokoladna mrvica! 

Rada te imam.

p.s. Čipkasta je najlepša, še vedno jo imam!

Svoja razmišljanja deli Barbara Kotlušek

Pišeš ji lahko na micna@delo.si