Melita, na pomoč! Metati si polena pod kolena

Saj poznate tisto frazo 'metal mu je polena pod noge', ki pomeni, da posameznik drugemu nečesa ne privošči, mu nastavlja ovire oziroma prepreke na poti do cilja, običajno iz ljubosumnosti, zavisti ali nevoščljivosti. S tem drugi osebi škodi, nagaja, jo ovira, ji poskuša kaj preprečiti ... Človek težko hodi po svoji življenjski poti, če se kar naprej spotika ob polena različnih oblik, se pravi, da mora reševati takšne in drugačne boleče, neprijetne in naporne situacije, ki so posledice delovanja nekoga drugega.

No, danes pa bomo razmišljali o tem, da smo pogosto sami sebi največji sovražnik. Poznate sindrom strahu pred biti srečen ali uspešen? Verjamem, da bi mi vsi pritrdili, če bi vas vprašala, ali želite biti srečni. Jaaa, bi prikimavali. Pa je v resnici tako? Naša ponotranjena programirana stališča, ki smo jih pridobili iz primarne družine, vzgoje in okolja, delujejo včasih zelo zagatno. Iskreno jih lahko ozaveščamo, šele ko nam neljube in boleče situacije prekrižajo pot in se končno nehamo zaletavati – osebnostno ali čustveno – v zid vedno znova škodljivih odločitev, ki nam krajšajo življenje.

Pogosto ugotavljam, da sami sebi zmečemo pod noge največ polen, seveda ne namenoma, temveč temu običajno botrujejo nezrela ego stanja, zavist, pohlep, ljubosumje in škodoželjnost, ki jih usmerjamo na druge ljudi, ne zgolj oni na nas. Hočemo biti pomembni, sveto smo prepričani, da je zgolj naš prav edini zveličavni in da ostali okoli nas nimajo pojma. Če smo na položaju moči avtoritete, se pravi na službeno nadrejenem oziroma lastnik podjetja, bomo sprejemali odločitve, škodljive za kolektiv, ker smo prepričani, da so podrejeni npr. leni, pasivni ali sabotirajo naše ukaze. Odnose v kolektivu bo tako vodja uničeval in razdiral, a bo seveda za veliko menjavanja in nezadovoljstvo zaposlenih krivil njih, nikoli in nikakor pa ne sebe, ker ima sam vedno prav. Tako nezrel ego osebek, ki ne premore sočutja in nima razvitih socialnih veščin, bo zmetal celo skladovnico polen pod noge zaposlenim, kar bo slej ko prej pripeljalo do kolapsa (njegovega) podjetja.

No, vračam se k bistvu metanja polen sebi pod noge. Ko se počutimo dobro v svoji koži in nam življenje služi, bomo kljub temu našli način, da se zminiramo z neprimerno ali škodljivo odločitvijo, da se nam uspeh in mir podreta. Tako spet pristanemo v kaosu, bolečini, obtoževanju in resignaciji, kar poznamo iz otroštva. Kdaj se to zgodi, se sprašujete, saj ste prepričani, da se kaj takšnega vam ne more zgoditi. Takšno samodestrukcijo lastnih ciljev in želja praviloma zasledim pri tistih, ki so v primerni družini dobili sporočilo, da nikoli ne bodo dovolj dobri za uspeh, da niso sposobni zaslužiti obilja, da bo vedno kdo, ki je bolj pameten ali sposoben, in podobne uničujoče puščice, ki letijo iz ust staršev do otroka, ki je morebiti kaj ušpičil ali ni bil takoj stoodstotno uspešen, najboljši ali priden po njihovih merilih. Zrcaljenje in projekcije starševske zahtevnosti v otroka zaradi nerealnih pričakovanj in zahtev trajno poškodujejo krhko zavedanje lastne osebnostne vsebine. S takimi prepričanji bo pozneje odrasla oseba podzavestno sprejemala odločitve, ki ji bodo vedno znova potrjevale vanj vsajeno toksično sadiko: »ti si nesposoben«, »ne znaš biti ubogljiv«, »nikoli ne boš ničesar dosegel« in podobne fraze, ki bi jih jaz res strogo prepovedala.

Tako osebnostno prizadeta oseba bo seveda vedno kreirala solzno dolino, ker bo nezavedno potrjevala vsajena prepričanja in si bo pogosto metala polena pod kolena. Ste se morebiti prepoznali? Poiščite me, da takšna škodljiva prepričanja spremeniva v takšna, ki vam bodo služila za dobro, srečno in zdravo življenje.

Preberite še: Šola dobrega počutja: Zaupaj si

Morda vas zanima tudi: 10 znanstveno dokazanih učinkov meditacije, ki ti bodo spremenili življenje