Klara Leben: V posteljo je vabila znane Slovence in Slovenke, danes s pogovori podira tabuje

Klara Leben je 25-letna podjetnica, za katero nobena ovira ni nepremostljiva. Pri 21-letih je začela ustvarjati vsebine na spletu pod imenom InbedwithKlara, kjer so znani in manj znani Slovenci delili svoje osebne zgodbe med fotografiranjem v postelji. Projekt, ki je takrat prerasel svoje okvirje, je zaključila in se podala na nove, neznane poti. Danes uspešno krmari med svojim podjetjem, snemanjem podcastov in dela na osebni rasti. Svoje nasvete deli tudi s sledilci in odzivi so neverjetni. Je dekle brez dlake na jeziku, ki rada odkriva in podira tabuje. Teme, ki se jih loteva, so pogosto zelo občutljive in zato k sodelovanju vabi številne strokovnjake, v enem izmed podcastov pa je gostila celo svojo babico Niko. Brez težav spregovori tudi o svojih psihičnih težavah in kako se je z njimi spopadala.

Stopili smo v novo leto. Je to za vas kakšna posebna priložnost, da si zadate nove cilje, zaobljube?

Cilje imam čez celo leto, ne zadam si jih časovno, kdaj se bom česa lotila, ampak se kar zgodi. Recimo s podcasti ... Z njimi sem začela lansko leto, odločitev je padla iz danes na jutri. Že dolgo so me zanimali, rada govorim, poslušala sem različne podcaste in se na hitro odločila, da jih bom začela snemati tudi sama. Poklicala sem ljudi, ki jih poznam in sem že v preteklosti sodelovala z njimi ter začela snemati. Teh novoletnih ciljev pa ponavadi ne izpolnim. Si pa vseeno vzamem čas in se ozrem nazaj, kako je šlo, kaj je delovalo in zapišem misli, da si razjasnim občutke, potem pa na podlagi tega postavim določene cilje.

Vaša življenjska pot je, kljub mladosti razgibana in doživeli ste že veliko vzponov in padcev. Odprto govorite o različnih temah in tudi o strokovni pomoči, ki ste jo poiskali, ste spregovorili brez dlake na jeziku. Je bila odločitev za takšno odkritost težka?

Jaz mislim, da ne. Meni je to čisto naravno in vedno sem rada nastopala, sem zelo družaben otrok in vedno sem bila odprta. Čudno bi se počutila, če nekaterih stvari ne bi delila. Seveda obstaja meja, do kje delim svojo zasebnost. Ne govorim, kaj se dogaja v mojem razmerju, ker spoštujem zasebnost partnerja. Enako je tudi z družinskim življenjem mojih bližnjih, o njih ne razpravljam, ker jim ni do tega. Kar se tiče mene in mojih občutkov, so zame odzivi, ki jih dobim od ljudi, kot neke vrste nagrada. Odzivov ljudi sicer ne delim, ker nočem, vendar mi veliko pomenijo. Nočem pa jih izkoriščati za samopromocijo. Ti odzivi so zame nekako tako, kot ko te nekdo potreplja po rami in ti reče, da dobro delaš in si na pravi poti.

Seveda obstaja meja, do kje delim svojo zasebnost. Ne delim recimo, kaj se dogaja v mojem razmerju, ker spoštujem zasebnost partnerja. 

Pred štirimi se je Klara lotila projekta Inbedwithklara, saj je doživela prvi veliki padec v svojem življenju.

Borila se je s prehranskimi motnjami, ni imela volje za nove projekte, njeno življenje je bilo kot ravna črta. Projekt jo je potegnil iz brezna obupa in začelo se je novo obdobje v njenem življenju.

Kaj se je zgodilo s tem projektom, Inbedwithklara?

Preko drugih ljudi sem začela deliti tudi svojo zgodbo. V prvi vrsti je šlo za neko ozaveščanje o mentalnem zdravju, vendar takrat o svoji zgodbi še nisem govorila. S časoma sem se tega projekta naveličala, ker je vse skupaj postalo zelo enolično in tudi izgubilo svoj namen. Počasi sem vse skupaj pustila, ker nisem imela več veselja v tem.

Potem sem se eno leto spet nekako iskala, kaj bi počela in čisto spontano sem začela na Instagramu deliti svoje misli, eno tako pozitivno mišljenje do gibanja, do svojega telesa, do telovadbe nasploh, ker sem imela tudi sama v preteklosti s tem nekaj težav. Moj namen je, da ljudi spodbudim, da pogledajo v kakšne delčke svojega življenja, kamor drugače ne. Skupaj s svojimi sledilci želim odkrivati take in drugačne tematike, tudi s podcastom. Lansko leto sem začela tudi s svojo znamko Inbed in po dolgem času se počutim, da sem na pravi poti.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Klara Leben (@inbedwithklara)

Odzivov na zapise in podcaste je veliko. Ali čutite kdaj to težo odgovornosti do svojih sledilcev?

Zelo se zavedam svoje odgovornosti in iz tega razloga sem tudi razčistila, s kom sodelujem in s kom ne. Pri ustvarjanju vsebin se vedno obrnem na osebe, ki jim sama zaupam in so mi zanimive. Kadar odpiram občutljive teme, se vedno obrnem na strokovnjake. Moje poslušalke so stare tam nekje od 25-35 let in so mogoče tudi malo starejše, kot na kakšnem drugem profilu. Pred kratkim smo se lotili teme poroda na domu in smo prejeli zelo burne odzive. Jaz sem samo nek posrednik, ki želi odpirati te teme na tak način, da si lahko vsak ustvari svoje mnenje. Nikoli ne snemamo na način, da bi podali svoj prav, ampak pustimo, da si poslušalci ustvarijo svoje mnenje na podlagi dejstev. Ne želimo vsiljevati določenih sodb, saj želimo, da vsak razmišlja s svojo glavo.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Klara Leben (@inbedwithklara)

Določeni odzivi tudi name zelo vplivajo. Ne morem si pomagati, da ne bi. Ni lahko brati take zgodbe, ni lahko brati zgodbo dekleta, ki jo je kot petletno punčko zlorabil njen dedek. To so take stvari, na katere mogoče moji poslušalci sploh ne pomislijo. Enako je sedaj, s to temo poroda na domu. Dobila sem odzive, ki so bili zelo negativni in nespoštljivi, kljub temu, da še nikoli niso poslušali mojega podcasta. Še vseeno pa je moja naloga, da sem se naučila od tega oddaljiti in tega ne jemljem osebno, ker se zavedam, da se vsak odziva z razlogom, na take in drugačne stvari. Zavedam se odgovornosti in tega, da moje vsebine na marsikoga vplivajo in moj fokus je, da je ta vpliv dober.

Je mogoče kakšna tema, ki se je pa mogoče vseeno ne bi lotili v svojih objavah?

Trenutno mi ne pade na pamet nobena takšna tema. Mogoče obstaja kakšna, ki se je zagotovo ne bi lotila, če mi ne bi bilo prijetno. Res izbiram teme, kjer se tudi jaz počutim odprto, da vem, da je takrat pravi trenutek tudi zame. Seveda niso vse teme prijetne, recimo o spolnih zlorabah ni bilo lahko govoriti, ampak v tem primeru nisem bila jaz tista, ki bi imela izkušnjo s spolnimi zlorabami. Verjetno bi o tem težko govorila.

 V nekem pogovoru na spletu sem zasledila vaš odgovor, ki se mi je še posebej vtisnil v spomin, ko ste dejali, da vam ni žal niti enega evra, ki ste ga zapravili za svoje duševno zdravje, vam pa je mogoče žal za kavbojke, ki so bile več kot 100 evrov.

To še vedno drži. Se mi zdi, da če pogledamo bančne izpiske preteklih mesecev takoj vidimo, kaj so naše prioritete in kaj niso. Če lahko zapravimo par sto evrov za oblačila in hrano v restavracijah, potem si lahko privoščimo tudi eno uro psihoterapije, ki spet ni tako velik strošek. Razlika je, če damo 40 evrov za svoje mentalno zdravje ali za pulover, ki bo čez dva meseca popolnoma neuporaben. Vprašati se moramo, kaj res potrebujemo. Ponavadi zapravljamo za stvari, ki imajo instant efekt. Ni nam problem dati 30 evrov za nohte vsak mesec, ker takoj vidiš učinek. Prideš z grdimi nohti, odideš z lepimi. Pri psihoterapiji pa ne vidiš takojšnega učinka, ampak traja nekaj časa.

Stari ste 25 let. Se strinjate, da ste relativno mladi prišli do tako velikih ugotovitev, recimo, kako pomembno je duševno zdravje? Nekateri tega ne dosežejo v celem življenju.

Jaz mislim, da vse pride ob svojem času. Mi smo mogoče v primerjavi z generacijo naših staršev, res nekoliko hitrejši glede tega. Oni so se v naših letih ukvarjali s čisto drugimi stvarmi. Ko sem o tem spraševala svojo mami, kako so oni doživljali življenje v mojih letih in če se je spraševala, o tem, če sta si bila z očijem usojena, če je premišljevala o tem, ali jo služba izpopolnjuje, mi je odgovorila, da se o teh stvareh ni nikoli spraševala, niti se o tem ni govorilo. Tudi druženje je potekalo na drugačen način kot danes. Veliko več mladih v svojih dvajsetih je trenutno fokusiranih na svojo kariero, naši starši so takrat razmišljali o družini, gradnji hiše … Moja generacija pa si pred vsem tem želi dobre kariere. Ni pravega ali napačnega načina. Odvisno je od tega, kakšna oseba si in zato pravim, da se zgodi vse ob svojem času. Moja pot je šla za zdaj tako, vendar verjamem, da to še niso tisti »ta pravi« zaključki in da se bom še marsikaj naučila v življenju. Sem pa odprta za učenje in spremembe, kljub temu, da se včasih bojim novih stvari.

Kakšne pa so vaše osebne želje za leto 2021?

Želim si marsikaj. Predvsem si želim, da bi se počutila uspešno v tem, kar počnem. To zame pomeni, da sem na koncu dneva v miru sama s sabo, da nimam te anksioznosti v sebi in da najdem v sebi moč, da premagam ovire na svoji poti. Želim si, da s svojim razmišljanjem dosežem še več ljudi. Pa tudi, da se končno odselim od doma, ker si zelo želim samostojnosti.

Preberite še: 27-letna Klavdija z ganljivim projektom osrečuje otroke #pozitivnazgodba

Morda vas zanima tudi: Kaja Avberšek, umetnica s Kickstarterja: Umetnost je vedno našla pot, tudi v najhujših vojnah #pozitivnazgodba