Kdo prireja Skrivne večerje po Sloveniji? Andreja in Melinda o zgodbi iz zakulisja

18. septembra se bodo gostje že šestič zbrali na skrivni lokaciji na Dolenjskem, kjer bodo uživali v kulinaričnih presežkih Boštjana Rakarja iz ene najboljših dolenjskih gostiln, gostilne Rakar. Če se znate v življenju prepustiti lepemu in dobremu, je to dogodek za vas. V nadaljevanju pa si preberite intervju, ki ga je z Andrejo in Medlindo opravila naša novinarka Katja Golob.

V tujini so pop up večerje ali restavracije prisotne že nekaj časa, pri nas sta pravzaprav šele vidve resno zaorali ledino, pa že lahko govorimo o zgodbi z uspehom. Kaj je tisto, kar vaju loči od drugih?

Predvsem misliva, da sva ujeli pravi trenutek, saj sva z dogodki začeli v času, ko je bila v Sloveniji ljubezen do kulinarike na splošno v polnem razcvetu. Poleg tega je k uspehu pripomoglo tudi to, da sva obe vztrajni, poskušava ideje vedno izpeljati do konca, sva izkušeni vsaka na svojem področju in ni naju bilo strah investirati v idejo, za katero sva obe verjeli, da bo obstala. Hvaležni sva tudi vsem poslovnim partnerjem, ki so naju podprli povsem na začetku in niso dvomili v uspeh. Zdaj se v Sloveniji že pojavljajo dogodki, ki so narejeni po zelo podobnem konceptu, kot je najin, s predpono “skrivno”, kar nama je še v dodatno vzpodbudo in dokaz, da znava prepoznati trende in jih postaviti tudi pri nas.

Večina gostov si sploh ne predstavlja, kako velik organizacijski podvig je Skrivna večerja. Kako vama uspe stvari prikazati tako lahkotno?

Absolutno se trudiva, da naši gostje ne občutijo, da je bilo kakorkoli zahtevno ali težko, kar pa je včasih tudi dvorezen meč, saj se zdi, da to delava z levo roko. Skrivna večerja je projekt, ki je postal del najinega vsakdana. Izbira lokacije je kar precejšen izziv, saj mora biti hkrati nenavadna, mora imeti tisti faktor x, vso potrebno infrastrukturo, zadovoljevati potrebe kuharske ekipe in nuditi kar največje udobje gostom. Sicer pa lokacije izbirava premišljeno, jih naštudirava, najdeva kritične točke in nato še rešitve. Vedno imava plan B, tudi za primer slabega vremena, ničesar ne prepuščava naključju.

So si Skrivne večerje med seboj podobne, se kakšna “sestavina” lahko ponovi?

Radi bi poudarili, da je vsaka Skrivna večerja sama zase neponovljiv dogodek. Kombinacija Chefa, jedilnika, vina, lokacije in družbe se ne ponovi nikoli več. To je res enkratna izkušnja.

Večkrat sta že povedali, da obe radi dobro jesta in pijeta in da je bila Skrivna večerja logičen korak naprej v vajinem druženju, pa vendar – kako dobičkonosen projekt je to?

Skrivna večerja je v začetku terjala kar precejšno finančno investicijo. Težko bi rekli, da je to dobičkonosen projekt v smislu denarja, prinesel pa je veliko drugih pozitivnih učinkov. Razširili sva mrežo poznanstev tudi na področja, kjer prej nisva bili tako domači, spoznali sva ogromno zanimivih ljudi, z odmevnostjo dogodkov pa med drugim tudi širšemu krogu pokaževa, kdo sva in kaj znava.

Na ta račun sva dobili že kar nekaj drugih, bolj dobičkonosnih projektov. V kratkem bova lansirali nov “produkt”, če temu lahko tako rečeva, ki bo ponovno začinjen s posebnim pristopom, za posebno publiko.

Kdo so gostje, ki se prijavijo na Skrivno večerjo? Kaj imajo skupnega, če sploh?

Kolikor sva jih lahko do sedaj spoznali, je našim gostom skupno predvsem to, da so v veliki večini dobri poznavalci kulinarike in vina, da so svetovljani, ki cenijo izvirnost in radi sklepajo nova poznanstva. Nekaj je tudi takih, ki izkoristijo darilni bon in ne vedo, kaj pričakovati, a se po prvi negotovosti hitro sprostijo in vklopijo v zbrano druščino.

Na Skrivni večerji namreč ni sedežnega reda, in če prostor to le dopušča, najraje postavimo eno dolgo mizo, za katero posedemo goste in s tem odpremo prostor za povezovanje, nove teme in poznanstva. Mreženje je v današnjem svetu zelo dobrodošla in nujna stvar in veseli naju, da še nisva videli gosta, ki brklja po telefonu in se namesto dogodku posveča ‘zunanjemu’ svetu. Imava tudi nekaj stalnih gostov, ki se periodično vračajo, in zanimivo je ravno to, da sta zanje bolj kot hrana sama pomembnejša vzdušje in nepričakovanost.

Dogodek sam že z imenom zagotavlja diskretnost, kaj pa se zgodi, ko si gost zaželi slikati krožnik in ga objaviti na družbenem omrežju?

Na naši spletni strani so zapisani pogoji udeležbe, med katerimi je tudi opozorilo glede zasebnosti, na intimo gostov sva zelo pozorni, in če koga želiva posebej izpostaviti, ga prosiva za dovoljenje. Zgodilo se je že, da so naju določeni bolj znani obrazi prosili za diskretnost, ki pa je bila ob navdušenju nad dogodkom hitro pozabljena, in so veselo objavljali fotografije na svojih družabnih profilih, kar seveda podpirava. Skrivna večerja je namreč skrivna le do trenutka, ko se razkrije lokacija in gostje vstopijo v prostor ter preberejo jedilnik, potem postane predvsem dogodivščina, ki jo je vredno deliti.

Kakšna je vajina vloga na večerji?

Do pet minut pred začetkom večerje sva v “delovnih oblačilih”, poleg organizatork tudi deklici za vse, prenašava škatle, skrbiva za dekoracijo, rešujeva kakšne mini zaplete, potem pa se na hitro preoblečeva, se ‘oboroživa’ z rdečo šminko in v akcijo. Običajno goste pustiva, da pojedo predjed, spijejo kozarec vina in se sprostijo. Šele takrat se jim pridruživa in pokramljava z njimi. Hitro presodiva, če je kdaj pri komu potrebna manjša intervencija, nekaj prijaznih besed, povezovanje in spoznavanje sosedov za mizo ali razbijanje ledu, kar nama ni težko.

Pravzaprav je to za naju najbolj zabaven del večerje, saj marsikoga zanima najina zgodba, začetki in kakšna zabavna trivia iz časov priprave, ki je vedno dobrodošla za košaro ali dve smeha. Skratka, trudiva se z osebnim pristopom, ki je v času neosebne digitalizacije verjetno tisti faktor, ki da dogodku še poseben čar. Vsaj upava, da je tako.

Čeprav je Skrivna večerja načrtovana do zadnje podrobnosti, vas vedno lahko kaj preseneti. Kdaj ste najbolj noro improvizirali, so gostje to sploh opazili?

Na Skrivni večerji oktobra lani so nam tik pred zdajci upravitelji lokacije sporočili, da zaradi raziskav v laboratoriju ne smemo uporabljati stranišč. Ni nama preostalo drugega kot v zadnjem hipu najeti mobilne sanitarije, sva se pa potrudili, da so bile vsaj ‘romantično’ opremljene s svečami in potrebnim higienskim priborom. Seveda so gostje to opazili, a so bili do situacije izredno razumevajoči.

Pa bili so 'vegetarijanci', ki so pojedli porcijo mesojedcem, alergiki, ki so se zmotili v krožniku, izpadi elektrike, kakšen nenaden metalski ali božični komad v skrbno izbranem ambientalnem glasbenem naboru … A vse se da hitro in zadovoljivo rešiti, če stvari vzameš s kančkom humorja in ohraniš mirno kri.

Katera Skrivna večerja vama je najbolj ostala v spominu?

Vse Skrivne večerje so posebne in jih težko primerjava. Prve ne pozabiš nikoli in večno bova hvaležni Binetu Volčiču in Jezerškom, da so nama pogumno pomagali prebiti led. Večerja v salonu Harley Davidsona pa je bila tista, ko so se nama ‘vsi planeti poravnali’ in sva zadevo prvič spravili skozi brez posebnih pretresov in z izjemnimi odzivi gostov. Od tam je šlo le še navzgor.

Občutek imam, da je za vaju omejitev le nebo. Kam in kako naprej, kakšne so želje, sanje, cilji?

Hahaha, kar se naju tiče, tudi nebo ni omejitev, saj bi se dalo Skrivno večerjo zagotovo delati tudi kje v zraku … Mogoče le budget. Idej za lokacije je še ogromno, prav tako si želiva ponuditi priložnost manj znanim in neznanim kuharjem in krajem, ki si zaslužijo več pozornosti. Koncept želiva še nadgraditi, imava že nekaj idej, vendar meniva, da zanje mogoče še ni čisto pravi čas.

Napisala: Katja Golob
Fotografije: Peter Irman, David Lotrič