Sin me je vprašal: Mami, smo zdaj revni? (uspešni Slovenci iskreno o svoji poslovni poti, 1. del)

Tokrat smo se mudili na dogodku, kjer se srečujejo, mrežijo in iščejo navdih ljudje, ki so sledili svojim sanjam. Business Café dogodki potekajo v 25 mestih in 5 državah, poleg Slovenije še na Hrvaškem, v BiH, Makedoniji in Avstriji.

Ljudi navdihujejo, izobražujejo in spodbujajo k razvoju lastnega podjetja. Pri nas ga organizira podjetnica Zori Jakolin, ki skozi podjetniške zgodbe gostov okroglih miz skuša pokazati, da se tudi danes da uspeti, ne glede na okoliščine.

In le kdo to lahko pojasni bolje, kot tisti, ki so to pot že prehodili. Na tokratnem dogodku so uspešni Slovenci odkrito govorili o svojih padcih, vzponih, ponovnih začetkih in drugih priložnostih.

Ema Pogačar: "Sin me je vprašal, če smo zdaj revni. Danes imamo 50 zaposlenih."

Ena od gostij dogodka je bila Ema Pogačar, lastnica in direktorica enega najhitreje rastočih podjetij na Gorenjskem. Podjetnica, ki že deset let vodi uspešno podjetje Conditus, znano po izdelavi tradicionalnih blejskih kremnih rezin. Kljub dobro plačani redni zaposlitvi, jo je nekaj gnalo dlje. Na svoje.

 Prvi meseci podjetniške poti so bili hudi in večkrat se je vprašala, če je odločitev prava. "Najbolj me je zadelo, ko me je sin vprašal: Mami, smo zdaj revni?" Se spominja Ema. "Začetki v podjetništvu so težki. In to začutita tudi okolica in družina. Ampak sem rekla, ne, splavali bomo, začetki so pač takšni," je pojasnila.

Njeni začetki so tako pomenili vstajanje ob 3. uri zjutraj, večino stvari je počela sama. Od razvoza, pakiranja, prodaje in nabave. Denar za prve plače zaposlenih si je morala celo izposoditi. Vendar je verjela v svojo idejo, verjela je, da lahko kakovosten izdelek iz popolnoma naravnih sestavin in tradicionalne izdelave spravi v svet. In ga je.

Njene kremšnite streže tudi McDonalds

Trenutno ima 50 zaposlenih. NA DAN izdelajo okoli 8 tisoč kremnih rezin. Njene "kremšnite" jedo Slovenci, pa tudi sosedje, dosegla je, da njeno sladico strežejo v vseh McDonaldsih po Sloveniji (kar verjemite, ni tako preprosto), najdete pa jih tudi v Hoferjih po Sloveniji in Avstriji, številnih restavracijah in prodajalnah.

"Najtežje je na začetku, ko kupcev ni, četudi imaš dober produkt. In tudi ko kupci pridejo, plačil ni takoj. Mislim, da vsi, ki smo v podjetništvu, vemo, da je prve pol leta do dveh, zelo težko. V poslu moraš bit vztrajen ter se ves čas truditi, verjeti moraš tako vase kot v produkt, ki ga prodajaš," je pojasnila.

Zgodba o vztrajnosti

Pa se je njen način poslovanja v teh desetih letih na trgu kaj spremenil? "Ko začenjaš, si zelo boječ. Vedno si v podrejenem položaju. Ko vidiš, da te trg sprejema, dobiš samozavest in tako lažje prodajaš svoj produkt. Najprej moraš verjeti vase in svoj podukt. Eden od mojih izzivov je bilo priti v McDonalds. Vsi so mi rekli, da to pa res ne bo šlo, saj je tja zaradi standardov težko priti. Prvo leto sem prišla zgolj do njihove recepcije. Čez leto sem prišla do pisarne, kjer sem izvedela, kaj vse potrebujemo, če želimo prodajati pri njih, a tudi opazko, da nam to verjetno ne bo uspelo. Tretje leto sem se vrnila, sedla v pisarno in rekla "Zdaj se bomo pa dogovorili. In smo se," nam je kratko zgodbo o svoji vztrajnosti zaupala Ema.

Urša Žorž: "Stvarem, ki ti ne dišijo, se moraš naučiti reči ne"

Urša Žorž iz podjetja Eventio je organizatorka dogodkov, mentorica, poslovna svetovalka in strastna predavateljica. A tudi njena pot ni bila povsem rožnata in včasih je morala delati stvari, ki niso bile njena strast.

"V najslabših trenutkih, ko ni šlo, ko ni bilo financ, me je držalo pokonci to, da delam, kar si želim in da se na moji podjetniški poti počutim svobodno ter kreativno. Hodim po poti, ki jo obožujem, sem podjetnica in živim za to," pravi Urša.

"Ko začenjaš, sprejemaš službe, ki ti niso najbolj pisane na kožo, ker pač moraš preživeti. Vendar večkrat ko sprejmeš tisto, kar ti ni okej, takrat ne moreš ustvarjati tistega, kar ti je okej. Ko ti ni okej, nisi dober sam s sabo. Intuicija ti takoj pove, če je to zate. Vedno, ko sem poskušala zadušiti ta občutek, je šlo nekaj narobe. Z leti se naučiš, da je čas dragocen. Stvarem, ki ti ne dišijo, se moraš naučiti reči ne. Zdi se mi pomembno, da prideš do tega. Prej ko prideš, bolje je," o svoji devet let trajajoči poslovni poti sklene Urša.

Lucija Gubenšek: "Včasih si nekaj tako želimo, da pozabimo, da ima vsaka stvar svojo ceno."

Med obrazi uspešnih podjetnikov smo prisluhnili tudi obrazu, ki nam je v slovenski javnosti bolj znan. Večina jo pozna kot manekenko in voditeljico, a Lucija je tudi podjetnica. Med drugim je poslovna partnerica modne oblikovalke Nine Šušnjara in kot pravi, je sodelovanje s pravimi ljudmi ključ do uspeha.

In kdaj jo je v poslu najbolj bolelo? "V poslu me je najbolj potrlo, da za dobro delo nisem dobila priznanja. Bodisi ga je nase prevzel in odnesel nekdo drug ali pa mi enostavno ni bilo priznano. To me je pri projektih, za katere sem se najbolj trudila, precej zabolelo."

Lucija je v zadnjih letih svojo kariero namreč prav tako obrnila na glavo. Pustila je dobro plačano službo v farmacevtski korporaciji in šla na svoje. "Bila sem zadovoljna, vendar je v meni še vedno tlela želja po delu na televiziji. Želela sem se spet preizkusiti v tem, a nisem našla nobene možnosti v obliki, ki sem si jo želela. Takšne oddaje ni bilo. Zato sem šla v to sama. Postala sem še producentka, ne le voditeljica, prevzela sem še delo marketinga … Včasih si nekaj tako želimo, da pozabimo, da ima vsaka stvar svojo ceno. Pri meni se je to poznalo na zdravju.

Prvič v življenju sem izkusila tak stres, ki pride s preveliko odgovornostjo. Nekako sem pozabila, kaj vse taka stvar prinese s seboj. Na srečo sem imela ob sebi pravo ekipo in ljudi, ki so mi stali ob strani. In tu pride tisto priznanje, medalja, o kateri govorim. Na podjetniški poti si moraš nabrati prave, zaupanja vredne ljudi. Stvari gredo lahko narobe, lahko si obujemo prevelike čevlje. Vendar je ob pravih ljudeh vse mogoče.

Nina Dremelj: "Vse je v ljudeh. Šele potem so številke."

Na drugi strani podjetnikov pa so tudi tisti, ki jih lahko finančno podprejo, če verjamejo v njihove ideje. Nina Dremelj iz podjetja Alpvent je investitorka. In to tista, ki je podprla neverjetno uspešen slovenski projekt personaliziranih otroških knjig Mali junaki (več o njem TUKAJ).

"Kot investitor v potencialna podjetja je vsakodnevni izziv, pri katerem moraš dobro poznati domači in tuji trg ter imeti dober nos, predvsem pa razumeti in podpirati ljudi, ki za temi podjetji stojijo," je prepričana Nina.

Največja težava podjetnikov, ki iščejo investitorje, je to, da ti v njih ne vidijo vrednosti. "Tudi fanta iz Malih junakov sta imela tak problem. Ljudje so rekli, to so samo knjige. Kompleks investitorskega sveta je, da se vse gleda skozi številke. Na srečo sem si vzela čas in predelala njun poslovni model. Ta zgodba ima enega najboljših. Vedela sem, da če nas ne bo zraven, nam bo žal. Zgodba je danes vredna 105 milijonov, so vodilni na 6 trgih in še rastejo. Ključ, da pelješ tako dober projekt pa je zagotovo na ljudeh. Vse je v ljudeh. Tam se začne in konča. Šele potem so številke," je prepričana Nina.

Jernej Pirc: "Pred desetimi leti je bilo podjetnic malo, danes je stvar drugačna"

Jernej Pirc iz BNI Adria, organizacije za poslovno in podjetniško mreženje je v zadnjih letih opazil poskok ženskih podjetnic, kar toplo pozdravlja. "Ženske imate v sebi neko prodornost, vztrajnost, ki je moški nimamo vedno. In če združimo oba pola, se lepo dopolnjujeta," je prepričan Jernej, ki je skupaj z ženo pred desetimi leti prav tako zapustil dobro plačano službo in šel na samostojno pot. "Danes lahko rečem, da je bila to najboljša izbira v mojem življenju. Mislim, da to reče vsak podjetnik, ko enkrat pogleda nazaj."

Tamara Buhin: "Pri poslu je pomembna potrpežljivost. Če si neuspešen, moraš ugotoviti, kje si storil napako in nato iti vztrajno naprej"

Podobno zgodbo o uspehu piše tudi Tamara Buhin iz podjetja Optiprint, franšize, ki je danes prisotna v sedmih državah.

"Začeli smo na hrvaškem trgu, tam smo se učili, kako širiti poslovni model v tujino. Potem smo šli v Francijo, na največji franšizni sejem. Ekipa se je odlično pripravila, imeli smo veliko stojnico, kup obiskovalcev, novo spletno stran, a na koncu iz tega ni bilo nič. Razočaranje je bilo veliko. Po nekaj mesecih, ko smo ugotovili, zakaj smo bili neuspešni, smo se v enem letu razširili na dva nova trga. Pri poslu je pomembna potrpežljivost. Če si neuspešen, moraš ugotoviti, kje si storil napako in nato iti vztrajno naprej," razmišlja Tamara.

Jasna in Miha Culiberg: "Če želiš v poslu uspeti, moraš žrtvovati nekaj zelo osebnega"

Jasna in Miha Culiberg stojita za inovativnim projektom Minicity, tematskim programom zabave za otroke, ki uporablja metodo didaktične igre. V njem najdete pomanjšane poslovalnice od trgovin, pekarn, zobozdravstvene ordinacije …, kjer se otroci do 13. leta vodeno igrajo in učijo realnih veščin. Njihova zgodba se piše že pet let, vmes so se že dvakrat širili, njihov cilj pa je, da bi v treh letih prišli v deset evropskih držav.

"Mislim, da nas do tja čaka trnova pot, veliko priprav in težkega dela, a koncept je sila inovativen in zanimiv, zato je za nas tudi toliko zanimanja," o širitvi franšize razmišlja Jasna.

Oba z možem sta se na poslovno pot podala iz zavetja rednih zaposlitev. "Če želiš v poslu uspeti, moraš žrtvovati nekaj zelo osebnega. Zakon, nepremičnino ali službo. Midva sva takrat žrtvovala dobri službi in precej denarja. V zgodbo sva verjela. Res pa je, da so nama pri samostojni poti zelo pomagali znanje in predhodne izkušnje, ki sva jih pridobila v prejšnjih službah," razmišlja Miha. O tem, kaj so v poslu žrtvovali Aljoša Bagola, Goga Sredojević, Maja Vogrinc, Simon Oblak, Aljaš Fras in drugi uspešni Slovenci, pa v drugem delu, ki ga v teh dneh ujamete na Mični.

Avtorica: Maja Fister
Foto: Piqant Photography/ Business Café Slovenija

Preberite še: Zgodba o neverjetnem uspehu slovenskega podjetja Mali junaki  ALI Černobil: Izkušnja Slovencev, ki sta obiskala zaprto ‘mrtvo cono’ #intervju

Priporočamo tudi: Je to res najboljši način kuhanja krompirja? in Londončane bo osupnil neskončni bazen s podmornico