3.3.2021 ob 5:40 | Foto: Gettyimages | Avtor: M. Fl.
Pomagati drugim je lepo. Ne zgolj z vidika tistega, ki je pomoči deležen temveč tudi s stališča osebe, ki jo nudi in prav je, da se otroci naučijo drugim pomagati že v zgodnjih letih.
"Pomoč drugim krepi značaj, viša samozavest, spodbuja altruizem. Izboljša tudi samozavedanje, spodbuja ozaveščanje potreb drugih, pozitivno vpliva na razpoloženje in pomaga pri razvijanju drugih pomembnih socialnih veščin" je povedala Hillary Kimberley, pediatrična psihologinja z otroške bolnišnice Dallas.
Kako pa otroku priučiti in privzgojiti pripravljenost pomagati? Huffington post s pomočjo strokovnjakov niza nekaj učinkovitih načinov.
Malčki praviloma radi pomagajo pri različnih opravilih. Kadar otrok nakaže to željo, ga nikar ne zavrnite z besedami, da je še premajhen ali da ne zmore. Pomembno pa je, da opravila, pri katerih je udeležen, prilagodite njegovi starosti.
"Vse se začne znotraj štirih sten in otrok, ki je kot "pomočnik" udeležen pri sprva majhnih, nato pa vse večjih dejavnostih, bo ob spodbudnem odzivu staršev in ob odobravanju njegovega početja rad pomagal ljudem, ki ne sodijo v ožji krog družine ter se udeleževal prostovoljnih akcij,"prvo stopničko izpostavlja Rupa Metha, ustanoviteljica ustanove za spodbujanje socialnih in čustvenih veščin.
Starši bi morali prepoznati načine, s katerimi otrok pomaga drugim ter njegovo pripravljenost in trud primerno nagraditi.
"Otroci radi slišijo pohvalo na svoj račun. Zlasti, če ta pride od ljudi, ki jim veliko pomenijo. Spodbuda in pohvala ob pomoči sovrstniku, prijatelju, sošolcu, babici, dedku, živali ne glede na to, v kakšni obliki se pokaže, je še en nepogrešljiv način za privzgajanje pripravljenosti pomagati," opozarja vzgojiteljica in avtorica številnih otroških del Casey Rislov: "Spodbujajte jih skoz vsa obdobja, kajti pozitivna kritika je za otroke največja nagrada."
Največje lekcije v življenju zagotavljajo zgledi. "Otroci vedno opazujejo odrasle, ponotranjajo vzorce obnašanja in se učijo z opazovanjem. Pri privzgajanju pripravljenosti pomagati ni nič drugače," na pomen zgleda opozarja Kimberlyjeva:
"Starši, ki drugim radi nesebično pomagajo, so zato najboljši zgled za svoje otroke, ki jih posnemajo vse od otroštva ter osvajajo zdrave družbene vzorce, ki jih uporabljajo v odrasli dobi."
Vsako dejanje je lahko zabavno. Tudi pomoč drugim. Lahko jo spremenite v igro, prikažete kot izlet, ob delu skupaj zapojta, si zvrtita glasbo, poudarjajte uspehe in dosežke, skratka, ne glede na to, komu ali kako pomagata, poskrbite, da bo otroku med tem zabavno in se ne bo dolgočasil.
Pripravljenost pomagati je mogoče privzgajati z besedami. Večkrat opozorite na dejstvo, da lahko vsak pomaga k lepši in boljši družbi in da za to velikokrat niso potrebne velike geste, temveč drobna dejanja.
Spodbujajte ekipni duh, se skupaj z malčkom udeležujte dobrodelnih akcij in ga opozarjajte na dejstvo, da tisti, ki pomaga drugim, veliko dobrega stori tudi zase.
Vedite, da pomoč drugim praviloma ni položena v zibelko in da je za osvajanje te veščine potreben čas. Zlasti otroci se včasih hitro naveličajo in če ne vidijo uspeha, obupajo nad dejanjem, ki naj bi pomagalo drugim, sami pa od njega nimajo neposredne koristi.
Prehitevanje na tem mestu ni dobrodošlo, prav tako kot tudi ne graja in karanje ob obupu. Treba pa se je veseliti vsakega uspeha posebej in ga nagraditi ter večjo vrednost pripisati poudarjanju pozitivnih dejanj kot morebitnih kujanj in negodovanj.
En od praktičnih in učinkovitih nasvetov za spodbujanje pripravljenosti pomagati je opozarjanje otroka na posledice njegovih dejanj. Ne zgolj s stališča nekoga, ki mu je pomoč namenil, temveč tudi z vidika samorefleksije:
"Vprašajte ga, kako se potem, ko nekomu pomaga, počuti. Kako se je počutil pred tem in kakšen se mu je zdel odziv osebe, ki ji je pomagal. Kako bi še drugače lahko priskočil na pomoč in zakaj bi tudi naslednjič ponudil roko.
Vse to so vprašanja, ki razkrivajo širši pomen pomoči drugim ter altruizma, ki pozitivno vpliva na vse vpletene. Ko otrok ozavesti in ponotranji te posledice, se zave, da je pomoč drugim neprecenljiva vrednota in jo bo z veseljem vključil v svoje vsakodnevno življenje, četudi za to ne bo dobil ničesar konkretnega v zameno," zadnji vidik niza Kimberlyijeva.
Preberite še: Meditativne slikanice za otroke namlajše naučijo občutiti vsa čustva
Morda vas zanima tudi: Starši, tega ne govorite svojim sinovom
oddajte komentar