Kako bo današnja najstnica živela čez deset let? #kolumna

Mogoče se naslov bere, kot da bo babica pisala o starih časih. V resnici me je k pisanju spodbudilo opazovanje srednješolk in študentk. Ko je bila moja generacija na njihovem mestu, smo bile po domače povedano prave cicibanke. Instagram – kaj je to? No, internet je že obstajal (celo), ampak še ni bil tako zanimiv kot danes, o družbenih omrežjih pa nismo vedeli nič.

Povprečna gimnazijka, ki je 'dala kaj nase' oziroma je bila rada urejena, se je morala v svetu mode in ličenja znajti precej drugače kot današnja. Ja, bile so revije, v našem prostoru je meni svet odprla italijanska GIOIA, v kateri si velikokrat dobil še darilce. Danes je to nekaj povsem običajnega, da v kompletu z revijo pride še lak ali šminka, takrat pa seveda ne. Revije so bile bolj za razgled, kaj vse obstaja, tega pa se v večini primerov pri nas ni dobilo, zato so bile naslednji vir inspiracije trgovine. Ni bilo kot danes, ko je ena stvar razglašena za modno in jo najdeš dobesedno v vseh trgovinah. Ko je šlo za ličenje, pa za video tutoriale punce še nismo vedele (in dvomim, da so obstajali), zato ni preostalo drugega, kot da smo se prepustile svoji ali prijateljičini srečni roki (in zares brale navodila revijah in knjigah ter jim verno sledile!).

Mogoče se to danes sliši omejeno, ampak veš kaj – tista, ki je želela imeti make up, ga je imela, in to takšnega, kot je bil 'in'! Ni bilo Kim in contouringa, predvsem pa smo punce takrat veliko lažje v tistem majhnem prostorčku za ustvarjanje ohranile kanček unikatnosti. Zakaj? Samo zato, ker nismo imele na voljo čisto vsega in ker ni bilo družbenih omrežij. Na vplivne trendsetterje (ne skrbi, tudi takrat so obstajali!) se v tistem času ni v istem hipu odzvala vsa potrošniška industrija – če je bila popularna neka pevka, potem niso kar vsi, kozmetična, modna, knjižna, prehranska industrija, naredili iz tega posla. Danes se to sliši kot kapitalistično nespametno, ampak smo pač vajeni pranja možganov in tega, da nam drugi povejo, kaj potrebujemo. To je naš kompas, ne pa trezno vprašanje: ali meni ta trend, ta 'moram' sploh ustreza? Vajeni smo tega, da nam je takoj ponujenih sto možnosti za vsako stvar, če jih je kaj manj, potem že dvomimo, ali stvar sploh res je trend. In trendu je pač nujno slediti, ne?

Prepričana sem, da danes mladim puncam ravno izobilje in dostopnost vsega jemljeta možnost za kreativnost in predvsem unikatnost. Hodiš po najbolj prometnih ulicah in gledaš klonirane punce – vse enako oblečene in obute, vse z enakim make upom in nohti, contouring je pa tako ali tako zakon in 'must have'. Vsaka je lahko (modna in/ali) lepotna blogerka (to je hitro rastoča panoga pri nas zadnja leta) in čisto vse, kar si zamisliš, lahko takoj kupiš in daš nase. Ni pomembno, ali ti pristaja, predvsem pa ni pomembno vprašanje, ali to sploh je zame?

Lepotilni saloni so še eno tako poglavje. Sprašujem se, od kod danes najstnicam možnost, da množično hodijo v salone na nego nohtov, razna ličenja ipd.? Pa ne da jim zavidam, ampak sprašujem se, ali je bilo nam kaj slabše, ker vsega tega nismo počele – logično je bilo, da si nohte urediš sama. Ne, ker bi bilo slabo, če ti jih uredi kdo drug, ampak preprosto nam starši takšnih ekstra tretmajev niso financirali niti se kaj takega sploh ni ponujalo mladim puncam. Zanima me, kako se lahko ženska, ki že v poznih najstniških in zgodnih dvajsetih hodi na vse te 'nujne' tretmaje od depilacije do mainikire in pedikure, pozneje navadi na kaj manj, če to od nje terja življenje? 

Ja, očitno sem oldskul! Ampak včasih se mi res zdi, da 10 ali nekaj več let razlike, kot je med mano in puncami, o katerih pišem, ne bi smelo prinesti tako velikega razkoraka v logiki dojemanja tega, kaj potrebujemo in kako skrbimo zase. Da se razumemo, nisem zavistna, privoščim izobilje vsega, kar je danes na pladnju, čisto vsaki posebej. Težava je le v tem, da sama to izobilje dojemam bolj kot navidezno. Zdi se mi, da današnja 20- in še malo letnica, ki je (bojda) noro uspešna blogerka in hodi vzvišeno po svetu, kot da ji bo padla krona z glave, nima prav dobre popotnice za prihodnost. Kako bo živela, če je že zdaj dosegla 'vse' in viha nos nad vsem, za kar se je generacija pred njo trudila deset, mnogi še več let?

Kolumno je napisala Katarina Mihelič Bajt.

Foto: Unsplash