Kaj je pravzaprav ego in kdaj nam lahko škoduje?

Ego je pomemben del naše psihe in že pred desetletji se je nanj pri proučevanju človeka pogosto osredotočal Sigmund Freud, med drugim tudi iznajditelj psihoanalize. Ego bi lahko označili za nekakšna očala, skozi katera vidimo sebe in na podlagi katerega si o sebi in drugih ustvarjamo mnenje. Čeprav v vsakdanjem življenju o njem pogosteje slišimo negativno konotacijo, pa je v resnici naš zaveznik. V večini primerov nas ščiti, skrbi, da zaupamo vase, nam vliva voljo in še bi lahko naštevali. Seveda, če je naša mera ega zdrava. Če pa se je pri odraščanju kje zalomilo in smo bili čustveno ranjeni, je naš ego, da ne bi bili več ranljivi, nekako zrasel. Tako lahko postanemo arogantni, vzvišeni in egoistični.

Ko je naš ego ranjen, nas seveda poizkuša zaščititi, a nam na ta način lahko v življenju in interakciji z drugimi ljudmi tudi škoduje. Spodaj naštevamo nekaj situacij, v katerih se znajdemo prav zaradi tega.

Nismo v stiku s samim sabo

Tipičen primer visokega ega je burna reakcija takrat, ko nam nekdo želi podati kritiko ali komentar na naše vedenje ali nas same. Že ob najmanjšem nestrinjanju sogovornika se budno odzovemo in v želji, da bi se ubranili, sploh ne slišimo, kar nam ima povedati. To je za osebno rast slabo, saj se tako, tudi takrat, ko je kritika konstruktivna, ne moramo izboljšati, saj smo prepričani, da že vse vemo in znamo ter ne potrebujemo nobenih izboljšav.

Če takšne vzorce opažaš pri sebi, poizkušaj biti pozorna na svoje odzive, kadar se počutiš kritizirano. Pozorno poslušaj, kar ti ima sogovornik za povedati in nato na samem razmisli, ali je kaj od tega morda res. Poizkušaj se izogniti takojšnji obrambi in premisli, kaj pozitivnega lahko sama odneseš iz tega pogovora.

Smo odvisni od drugih oseb

Visok ego vedno išče zunanjo potrditev, kar pomeni, da si ne znamo povedati, da smo sami sebi dovolj. Zato ves čas potrebujemo družbo ali publiko, ki bi nas hvalila in nam ploskala. Povsod moramo biti v središču pozornosti in če se to ne zgodi, smo nesrečni. Ljudje z visokim egom so tako pogosto izredno odvisni od drugih oseb.

Tudi ta situacija ni brezizhodna. Če tudi ti nikoli ne znaš biti sama s seboj, poizkusi z vajo. Na dan, ko nimaš nič na urniku, vstani in se vprašaj, česa si res želiš. Ne išči družbe za to opravilo, temveč se na izbrani kraj odpravi sama. Poizkušaj si prisluhniti, kako se ob tem počutiš, katere drobne stvari v dnevu osrečujejo le tebe. Ne poizkušaj ravnati kot bi v tej situaciji morda drugi, temveč bodi ti. Ne glede na to, kaj bi si mislili drugi.

Imamo nerealna pričakovanja do sebe in drugih

Ego te ves čas nagovarja, da si nekaj posebnega. Kar sicer drži, a to še ne pomeni, da je tvoja vrednost višja od kogarkoli drugega. Ego sporoča, da si vse stvari v življenju kratkomalo zaslužiš. Brez truda, seveda. Zato pričakuješ, da boš sprejeta v vsako službo, dobila vsako pohvalo in se na splošno ves čas počutila zaželeno, sprejeto, nekaj posebnega. Le najboljše tako pričakuješ tudi od vseh ljudi okoli sebe. A v življenju ne dobimo vedno le najboljšega in takšno mišljenje nas lahko zelo onesreči.

Vsak dan je tako najbolje pričeti brez pričakovanj, saj boš tako lažje našla srečo v majhnih stvareh in bila čuječa v trenutku ter sprejemala tisto, kar ti prinaša. Poizkušaj biti prijazna sama s sabo in ne bodi jezna sama nase, ko ti kaj ne uspe.

Preberite še: Razmišljanja, zaradi katerih trpi vaše duševno zdravje

Morda vas zanima tudi: To bi se morali naučiti iz zgodbe o Naomi Osaka