7.5.2018 ob 12:30
Včasih si pravkar kupljene čevlje ob prvi priliki pokazala prijateljici, danes jih poslikaš in pošlješ sliko že iz trgovine. Ne pozabiš jih seveda dati tudi na instagram, še pred tem pa slike opremiti z vsem, kar sodi nanjo v tem sodobnem 'insta' času – lokacijo, izvirno pripombo, ustrezen simbol itd. In tako velja za vse, ne le nove čevlje seveda.
Hodiš po ulici, sledi objava, kuhaš kosilo, privoščiš si kavo, pripraviš malico, otroka naučiš voziti kolo, greš lulat, navdihne te sonček, včasih tudi oblaki, vreden objave je vsak trenutek, naj bo poseben ali pa tako neposeben, da je že zaradi tega eksotičen nujen za objavo.
Potem so tukaj izleti, tisti eno- in večdnevni, pa potovanja, pa vožnja s kolesom, medtem ko ti plapola krilo. Včasih pa ti krilo ne plapola, to je vožnja s kolesom v hlačah, recimo. Vzpon na bližnji hrib ali sprehod po mestnem parku.
Pa aperol s prijateljico ali dragim, sobotni ali nedeljski ali pač torkov brunch v instagramovskem lokalu … ja, lahko bi naštevala do onemoglosti, kajti dejstvo je, da je danes vse, čisto vse vredno tega, da se znajde na instagramu.
Vsi naj vedo, kaj kdo počne v vsakem trenutku svojega in tujega življenja.
In tako prideš do tega, da te nekje pravzaprav sploh ni zares bilo, če tega nisi skrbno dokumentiral kje drugje kot na instagramu.
Če množice sledilcev nisi zadovoljil z vsaj eno sliko vsako uro, ki ažurno dokumentira vsak tvoj korak na izletu ali potovanju, potem pač to ni to. Če nisi dal na instagram, potem je to danes enako, kot da nisi nikjer bil!
Ne bom ravno odkrila topole vode z opazko, da ljudje, kamorkoli prideš, tako rekoč vsi po vrsti, stari tam do kakšnih povprečnih 55, gledajo v telefone in besno 'delajo'. To, da vse dokumentiraš in potem spraviš s pravimi filtri in ostalo 'opremo' na socialne medije, terja veliko časa in truda.
Jaz priznam, da (poleg načelnega upiranja temu, da bi dokumentirala in spravljala v javnost vsak trenutek iz svoje zasebnosti) tega časa ne najdem. Oziroma, če grem še globlje, seveda bi ga lahko našla, če bi želela, ampak zdi se mi škoda časa in energije.
Ne nazadnje se vedno vprašam, koga pravzaprav sploh zanima vsak korak iz mojega življenja? In bistveno: ali moja introvertirana narava to sploh želi?
Več vredno od lovljenja prave svetlobe, učinka in filtra mi je samo doživljanje teh trenutkov. Kljub temu imam telefon kar naprej prepoln slik, saj trenutke lovim z njim, to ja, ampak, kako dolgočasno – le zase in za svoje bližnje!
Tako se zgodi, da grem na potovanje in ne objavim nobene slike. Ali pa eno, kar je, roko na srce, enako kot nič. Vikend pobeg je dokumentiran samo zame, enako je s srečnimi trenutki, pa naj bodo s komerkoli že, s kulinaričnimi podvigi, kavicami, kozarčki.
Sprašujem se, ali danes sploh si, če ne dokumentiraš in objaviš vsega zanimivega in nezanimivega, kar se ti zgodi?
Ali je vredno vlagati energijo v to, da neznancem lahko daješ material za to, da sestavljajo sliko tvoje zasebnosti?
Ob misli na to, da bi popoln neznanec o meni vedel vse podrobnosti in bi z njimi počel kdove kaj, me spreleti srh.
Kljub vsemu temu živim v koraku s časom, le da moj instagram sledilcev ne obvešča ažurno o vsem, kar se mi dogaja.
Skrben opazovalec sicer lahko izdela moj profil, o tem ni dvoma, ne pozna pa podrobnosti o meni in mojem življenju.
Ne ve, kdaj točno pijem mehurčke, se smejim s prijateljico, kdaj sedim prekrižanih nog s knjigo v rokah, kdaj brišem nos smrkajočemu otroku in kdaj se lotim likanja.
Vse bolj namreč ugotavljam, da je danes zasebnost nov luksuz. Nekam greš, nekje si, nekaj počneš … in imaš možnost luksuza, da o tem ne obvestiš množice voajerjev. Ta hip morda še staromodno, kmalu pa bo to zelo verjetno nekaj, v kar bo postal nov trend.
P. S.
Včeraj sem sedela ob morju, valovi so se zaganjali v skale – odlična kombinacija sonca, vetra, modrine neba in morja … lahko bi opisovala in opisovala, ampak bistvo: instagram nič ne ve. Neprecenljivo.
Kolumno je napisala Katarina M. Bajt
Kolumne na portalu Mična izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča uredništva
oddajte komentar