6.1.2017 ob 7:15
Kopaonik je najvišja planina v Srbiji, na njej pa se nahaja tudi njihov največji in najbolj znan smučarski center. Čeprav Slovenci na bele strmine poleg domačih raje zavijemo k sosedom v Italijo, Avstrijo ali še malo dlje proti severozahodu, pa Kopaonik tudi tu postaja ena zanimivejših destinacij za zimski oddih.
Pred smučanjem še skok v Beograd
Kot pravijo, se Kopaonik lahko pohvali z 200 sončnimi dnevi na leto, kar 160 dni v letu pa je pobeljen s snegom. Od slovenske prestolnice je oddaljen 800 kilometrov, večino poti prevozite po avtocesti. A na srečo je do tja še kup zanimivih postojank. Na poti se lahko ustavite v srbski prestolnici Beograd, ki je od Kopaonika oddaljena še 3 ure vožnje.
Preberite še: V Beograd na splave, čvarce in v šoping
Luksuz, ki si ga lahko privoščite
Kopaonik ima okoli 55 kilometrov prog urejenih za alpsko smučanje in 12 kilometrov prog za nordijsko smučanje. Ljubitelji adrenalina lahko skočite še na zip line, v bob ali tubo ter si izposodite motorne sani. Za dnevno smučarsko vozovnico boste v vrhuncu sezone odšteli okoli 26 evrov.
Ponudba prenočišč na Kopaoniku je pestra, od nizkocenovnih hotelov, apartmajev in brunaric do zasebnih vil in luksuznih hotelov s spa centri. Med najbolj prestižnimi, tik ob smučišču je na primer Grand Hotel & Spa, ki se lahko pohvali s štirimi zvezdicami, v njem pa poleg savn in bazenov najdete še halo za kegljanje, nočni klub in konferenčne dvorane. Med legende Kopaonika spadajo še apartmaji JAT, prenočite pa lahko tudi nižje v dolini. Bližnje Brzeće je s turističnim ski centrom povezano z žičnicama Bela reka 1 in 2, ki vas pripeljeta do smučišč. Tu je med bolj znanimi hotel Junior, ki v svoje športne dvorane skozi vse leto privablja številne skupine športnikov, med drugim bodo svoje priprave letos tam preživljali tudi naši igralci Olimpije.
Smučišče, kjer pečejo najboljše čevapčiče
Če zimski dopust navadno preživljate na italijanskih strminah, vaš jedilnik zagotovo sestavljajo v večini testenine. V Srbiji bo zgodba drugačna. Srbska kulinarična ponudba vas zagotovo ne bo pustila lačnih, čevapčiče, jagnjetino in burek boste poplaknili s pivom in vmes razkužili z žganjem, ki pogosteje sliši na ime "rakija". Po Kopaoniku v toplejših mesecih raste tudi veliko borovnic, zato boste te našli v skoraj vsaki tamkajšnji sladici. Ponudba restavracij je velika, v resortu pa ne manjka trgovinic, pekarn in kioskov s hitro hrano – tudi kosi pice se najdejo.
Raj za tiste, ki prisegajo na divje zabave. In botoks.
Če ste mislili, da Kopaonik ponoči spi, ste se zmotili. Že čez dan na smučišču boste opazili, da so gospodične v kombinezonih urejene, kot da gredo na prestižno večerno zabavo. Krzneni dodatki, umetne trepalnice in ličila, ki bi jih Slovenke nanesle le ob resnično posebni priložnosti. Kopaonik privlači ljudi z vseh vetrov, od preprostih družin, smučarskih entuziastov do petičnih ljubiteljev botoksa, krzna in kozarčka penine že na smučišču, ki so na Kopaonik prišli po vse drugo kot na dobro smuko.
V mestnem jedru je kup barov in klubov za različne glasbene okuse, kjer se smučarji zabavajo dolgo v noč. In prihodnji dan najverjetneje zamudijo del dopoldanske smuke.
Topola: Na poti domov še na lekcijo zgodovine in degustacijo vin
Če ste se na poti do Kopaonika že ustavili v Beogradu, nazaj grede ne izpustite Topole, ene pomembnejših točk srbske novejše zgodovine. Tamkajšnja vzpetina Oplenac je spremenjena v park, ki je posvečen družini Karađorđević. Tu se nahajajo posestvo kralja Petra in cerkev sv. Đorđe, ki je grobnica dinastije Karađorđević ter vila kralja Aleksandra I in vila kraljice Marije. V hiši kralja Petra, ki je spremenjena v muzej hranijo kup predmetov neprecenljivih vrednosti, med njimi je tudi zlata diadema kraljice Marije.
Srbi se lahko pohvalijo tudi s številnimi dobrimi vini. Poleg Kraljeve vinarije, se je Mična na degustaciji izbranih ustavila v vinski kleti Aleksandrović, družinski vinariji s stoletno tradicijo. Najbolj so nam zadišali njihova roseja Trijumf in Varijanta ter beli Oplen. Smo vas že prepričali za obisk?
Besedilo in fotografije: Maja Fister
oddajte komentar