Čudovito sporočilo Stephena Hawkinga vsem, ki jih pesti depresija

Stephen Hawking je en največjih umov našega časa. Znanstvenik, znan po svojem delu s področja teoretične fizike, se je rodil 8. januarja 1942 ( 300 let po smrti Galilea) v Oxfordu v Veliki Britaniji.

Kot otrok je razmišljal o študiju matematike, po zaključku srednje šole pa se je usmeril na področje fizike. Pri 21. letih se je soočil z diagnozo amiotrofična lateralna skleroza (ALS) in zdravniki so mu tedaj napovedali še dve leti življenja.

Njihove napovedi se niso uresničile in pri 75. letih Stephen še vedno poučuje, raziskuje ter v svet pošilja spodbudna sporočila. Kot je nekoč dejal, je svoja pričakovanja po diagnozi znižal na nič, od tedaj na vsak dan gleda kot na čudovito darilo.

Navdih mnogim

Bolezen znanstvenika ni ustavila pri njegovih načrtih, nadaljeval je s študijem in dosegel 12 častnih nazivov s področja znanosti. Svoje življenje je posvetil raziskovanju vesolja, velikemu poku in snovanju znanstvenih teorij.

Zaradi bolezni gibalnih nevronov je priklenjen na invalidski voziček in lahko govori le s pomočjo sintetizatorja govora, a vedno najde način, kako spodbujati in navdihovati svet.

Tako je nekoč dejal: "Vedno glejte navzgor, v zvezde in nikoli ne navzdol, v noge. Nikoli ne pozabite na delo. Delo je tisto, ki življenju daje smisel, to je brez njega prazno. In če vam bo sreča namenila ljubezen, jo čuvajte ter je nikoli ne zavrzite."

Dokler je življenje, obstaja upanje

Med enim zadnjih predavanj na kraljevem inštitutu v Londonu, je Hawking črno luknjo primerjal z depresijo in poudaril, da je tako prvi kot drugi mogoče ubežati. "Črna luknja ni tako črna, kot se zdi. Ne gre za neskončno past, iz katere ni rešitve. In če se vam zazdi, da ste padli vanjo, ne odnehajte. Vedno je mogoče iz nje zbežati. Ne glede na to, kako težko se zdi življenje, vselej je mogoče nekaj početi in v tem biti dober. Dokler je življenje, obstaja upanje," je povedal znanstvenik in vsem gibalno oviranim podal navdihujoče sporočilo:

"Za svoje stanje najbrž niste krivi sami, a vendar ni dobro s prstom kazati na svet in od drugih pričakovati usmiljenje. Ostati je treba pozitiven in iz situacije izvleči najboljše. Tisto, kar se skriva v človeku samemu. Gibalne ovire ne smejo biti razlog za miselne in psihološke meje. Vsaj sam menim, da se mora vsak v takšnem položaju osredotočiti na dejavnosti, pri izvajanju katerih telesna nemoč ne predstavlja ovire.

Nikoli nisem bil kandidat za paraolimpijske igre, saj nikoli nisem bil kaj prida atlet. Na drugi strani pa je znanost tista, v kateri se lahko vsi, ki jim telo ne služi dobro, udejstvujejo in dokazujejo. Tu ima namreč glavno vlogo um. Moja bolezen me pri mojem delu ne ovira. Prav za prav v njej vidim prednost, saj se mi ni treba ukvarjati z administrativnimi nalogami, katerim sicer ne bi mogel ubežati. Priznam pa, da sem za vse, kar sem dosegel, lahko hvaležen moji soprogi, otrokom, kolegom in študentom. V letih življenja sem spoznal, da so ljudje vedno pripravljeni pomagati. Vendar le, če vidijo, da je njihova pomoč smiselna in vredna truda. " 

Velik prispevek družbi

Stephen Hawking torej ni dejaven le na področju fizike, temveč je pravi navdih za mnoge, saj predstavlja živ dokaz, da še tako težka bolezen na um in misli ne more vplivati.

Predavanja se je udeležila tudi njegova hči Lucy in množici slušateljev povedala: "Skoraj neverjetno je, s kakšnim zanosom nadaljuje svoje delo, kako vso energijo in moči usmerja v svoje cilje. Ne samo na področju teoretične fizike in raziskovanja vesolja, temveč vedno znova išče tudi načine, kako spodbujati vse z nevrodegenerativnimi boleznimi ter drugimi motnjami v fizičnem in duševnem razvoju. Prav to pa je še en njegov nepogrešljiv prispevek h kvalitetnejšemu življenju prizadetih in družbe na sploh."

Avtorica: M. FL.
Foto: GettyImages