"Čarobni jutri v resnici ne obstaja – začeti je treba sedaj, dostikrat po majhnih, premišljenih korakih"

Ob prestopu v novo leto si marsikdo postavi nove cilje, zaobljube, kaj bo letos spremenil na boljše … Raziskave kažejo, da kar 80 odstotkov vseh novoletnih zaobljub propade že do februarja, svoje cilje, ki so si jih zadali ob skoku v novo leto, pa uspe doseči le borih 8 odstotkov ljudi. Zakaj to počnemo, zakaj se tega ne lotevamo skozi vse leto in kaj storiti, da dvignemo odstotek uspelih poskusov, smo vprašali psihologinjo Barbaro Oražem Grm. 

"V zadnjih decembrskih dneh si radi obljubimo, kaj bo v še nepopisanem letu drugače, zlasti boljše. Zamislimo si spremembe, o katerih že dolgo sanjamo, in cilje, ki bi jih radi dosegli. Kot da potrebujemo točko, denimo prvi januar, ki bo psihološko ločevala staro od novega," razmišlja psihologinja in dodaja, da so navade, še posebno razvade, železna srajca, ki jo je težko sleči. 

Se lahko spremenimo čez (najdaljšo) noč?

"Čez noč spremeniti se ne da. Ali pač? Marsikdo pozna človeka, ki se je nekega dne – niti ne na Silvestra – enostavno odločil, da z nečim prekine. Denimo, je pokadil svojo zadnjo cigareto in nato škatlico odložil za vse večne čase. Mnogokrat pa je značilni potek naslednji: na začetku uvajanja neke koristne spremembe smo polni vneme, prekipevamo z voljo in energijo, kar traja nekaj časa. Ko pride do prve večje ovire ali stresne okoliščine, na katero nismo računali, zdrsnemo k staremu, vajenemu vedenju, pa tudi k obrambnim mehanizmom, ki hitro prilepijo obliž na naše skrhano samovrednotenje. Preden se dobro zavemo, smo tako nazaj na starih tirih, razočarani nad seboj in polni samoopravičevanja," pove psihologinja in opominja: "Čarobni jutri v resnici ne obstaja. Začeti je treba sedaj, dostikrat po majhnih, premišljenih korakih."

Ne bo šlo brez trdne odločitve, discipline in zaupanja vase 

Kot poudarja, moramo biti predvsem iskreni do samih sebe, se odpovedati izgovorom, lenobi, nedejavnosti in iskanju krivcev izven sebe. Ne glede na to, kaj želimo v življenju spremeniti, ne bo šlo brez trdne odločitve, discipline in zaupanja vase. "Če dovolj dolgo vztrajamo, postane vsaka nova navada sestavni del naše osebnosti," pojasnjuje. 

Zastavite si prioritete in jih tudi zapišite!

Kot je za Mično povedala psihologinja, smo praviloma neuspešni zato, ker hočemo spremeniti preveč področij svojega življenja naenkrat, na primer izboljšati partnerski odnos, telesno podobo, se uveljaviti na delovnem mestu, morda nadaljevati nedokončano šolanje in tako dalje. 

"Ob taki množici načrtov običajno ne ukrenemo ničesar. Ker odlašamo z vsemi, zapravimo vmes kakšno posamezno priložnost in se za povrh počutimo še bolj utrujene ter nesrečne. Pomembno je, da se zavedamo, kaj je tisto najnujnejše, ki kliče po spremembi in zakaj. Zastaviti si moramo prioritete in jih tudi zapisati!" svetuje. 

"S tem, ko namero zapišemo, postane otipljiva in vidna. Cilj, ki ni zapisan, pogosto ostane le nejasna želja ali sanjarjenje. Zamislimo si tudi časovni okvir in načine, kako bomo cilj dosegli. Pri zastavljanju ciljev bodimo stvarni, računajmo na morebitne ali občasne zastoje, morda nam ne bo prihranjeno niti za kakšno razočaranje. Vsemu navkljub je vredno vztrajati. S pozitivno naravnanostjo bomo glede na začetno stanje gotovo napredovali in bili s sabo bolj zadovoljni. Verjeti je treba, da je stare, priučene ali vgrajene 'programe' možno nadomestiti z novimi. Le tako jih potemtakem tudi bomo," sklene Barbara Oražem Grm. 

Zatorej – veliko volje, vztrajnosti, pozitive in kanček sreče pri uresničevanju novih izzivov!

Avtor: Maja Fister

Foto: Thinkstock