10 najboljših razlogov za popoldanski počitek

Popoldanski počitek je koristen. Če le ni predolg in si zanj vzamete od 20 do 30 minut. Katere pozitivne učinke prinaša, pojasnjuje Readers Digest.

Okrepi zbranost

Počitek je včasih na slabem glasu. Zaprte oči sredi dneva namreč mnogi povezujejo z lenobo. A nekateri slavni znanstveniki, med drugimi Albert Einstein in Thomas Edison, so podnevi radi zadremali.

V sodobnem času izsledki različnih študiji govorijo popoldanskemu počitku v prid. "Kratek dremež okrepi zbranost in koncentracijo," je povedal Carl Bazil, strokovnjak za medicino spanja na univerzi Kolumbija. "Že po 30. minutah se boste počutili kot prerojeni in storilnost izboljšali za 34 odstotkov."

Izboljša spomin

Ker popoldanski počitek pozitivno vpliva na mentalne funkcije, se po njegovi zaslugi izboljša spomin.

"Okrepi nevronske povezave, ki so ključne za dobro pomnenje, kar pomeni, da si boste z njim hitreje in lažje zapomnili nove informacije," še en plus za možgane izpostavlja Elizabeth McDevitt, raziskovalka spanja in kognitivnih funkciji z univerze Kalifornija. "Med spanjem se deli možganov, ki so zaslužni za spomin, regenerirajo, podatki se spravijo v dolgoročni spomin, nanj se je zato mogoče znatneje zanašati."

Ena od nemških študiji je dokazala, da si tisti posamezniki, ki popoldne malo zadremajo, petkrat bolje zapomnijo naključne pare besed, v primerjavi s tistimi, ki si počitka ne privoščijo.

Izboljša zdravje srca

Popoldanski počitek ni dober le za možgane, temveč tudi za srce. "Spanje za srce predstavlja nekakšen oddih, saj se srčni ritem med njim, čeprav samo med popoldanskim počitkom, umiri," vpliv na srce niza McDevittova.

V grški študiji, ki je vključevala tamkajšnje pripadnike močnejšega spola se je izkazalo, da je med tistimi, ki si privoščijo popoldanski spanec, za 37 odstotkov manj bolezni srca v primerjavi z moškimi, ki so cel dan polno aktivni.

Blaži stres

Pomanjkanje spanja in počitka povzroči porast krvnega tlaka in dvig hormonov stresa v telesu, že kratek popoldanski počitek pa pozitivno vpliva tako na krvni tlak kot na količino stresnih hormonov.

Še ena grška raziskava je tako prišla do zaključka, da je pri posameznikih, ki si privoščijo popoldanski počitek, nižji krvni tlak kot pri onih, ki si ga ne. "Ker počitek vpliva na nižanje količine stresa, pozitivno deluje na počutje in na zdravje srca," je povedal specialist za motnje spanja Richard Shane.

Pomaga pri hujšanju

Saj veste, tisti občutek, ko se popoldne nikakor ne morete upreti sladkemu grižljaju. Gre za naravno posledico padca cirkadialnega ritma, zaradi česar se pojavi utrujenost in hrepenite po nečemu, kar bi vam hitro zagotovilo novo življenjsko moč.

Če si boste namesto čokolade privoščili popoldanski počitek, boste okrepili zaloge energije, hkrati pa poskrbeli tudi za težo.

Spanec namreč v telesu zniža količino grelina, hormona lakote in poviša nivo leptina, ki je zaslužen za sitost, s tem vpliva na tek in kilograme. Prav tako je dokazano, da ljudje, ki spijo premalo, pogosteje posegajo po zdravju in teži neprijaznih prigrizkih, denimo slaščicah in sladkih pijačah, kar se na dolgi rok pokaže tudi na tehtnici.

Z vseh teh vidikov je počitek nedvomno boljša izbira kot sladki prigrizki.

Počitek izboljšuje razpoloženje

Vsak, ki je videl malčka, ki si ni privoščil popoldanskega počitka ve, kakšen učinek ima to na njegovo razpoloženje. In podobno, kot na otroke, vpliva tudi na odrasle. "Zlasti, kadar nočni spanec ni krepčilen in izdaten, v telesu pride do hormonskega neravnovesja, pojavita se utrujenost in razdražljivost," pojasnjuje Shane.

"Popoldanski počitek pripomore k vzpostavljanju omenjenega ravnovesja in s tem pozitivno vpliva na razpoloženje. A le, če ne traja več kot 30 minut."

Okrepi odpornost

Še en pozitiven učinek popoldanskega počitka: kaj lahko vam bo pomagal ubežati takšnim in drugačnim virusnim ter bakterijskim okužbam, saj okrepi tudi odpornost. Po besedah McDevittove, pomanjkanje spanja negativno vpliva na imunski sistem:

"V eni od na to temo izvedenih študiji se je izkazalo, da število levkocitov po neprespani noči znatno pade, že med popoldanskim počitkom pa naraste na sprejemljivo raven. In ne samo da počitek pozitivno vpliva na odpornost, prav tako skrbi za lepšo, bolj zdravo in napeto kožo."

Izboljšuje fizično izvedbo

Popoldanski dremež zagotavlja boljše vadbene rezultate in finomotorične sposobnosti, kot je denimo igranje klavirja.

"Kadar je motorični sistem utrujen in preobremenjen, je okrnjena fizična izvedba vsakršne vrste. Počitek pomaga pri obnovi motoričnih funkciji telesa, saj organizem navda z novo energijo in odpravlja utrujenost ter hkrati po vadbi spodbuja obnovo mišic," pojasnjuje McDevittova.

Bi morali počivati pred ali po vadbi? Odločitev je vaša, oba termina pozitivno vplivata na telo. Počitek pred vadbo omogoča boljšo izvedbo, po njej pa hitrejšo in lažjo regeneracijo mišic.

Okrepi senzorično zaznavo

Zagotovo se vam je že zgodilo, da ste tedaj, ko ste bili utrujeni, težko prebrali sporočilo. Ali preslišali pomemben podatek.

"Možganske povezave, ki so odgovorne za pravilno delovanje čutil, kot so dotik, sluh, okus, vid in vonj, se med počitkom okrepijo in zato so po njegovi zaslugi vsa čutila izostrena. Hkrati dremež možganom pomaga ločiti pomembne od nepomembnih informaciji in tako v poplavi vseh dražljajev, ki na nas dnevno dežujejo, pripomore k selekcijo ključnih od nepomembnih dejstev in informaciji," je povedala DeVittova.

Spodbuja kreativnost

Popoldanski počitek pozitivno vpliva na vsakršno vrsto delavne izvedbe, prav posebej koristi kreativnosti.

"Kadar je računalnik preobremenjen in zasičen z informacijami, deluje počasi. Vse dotlej, dokler ga ne očistite in ponovno zaženete. Enako je z možgani. Zanje čiščenje in resetiranje predstavlja počitek. Prav v tem tiči odgovor na vprašanje, zakaj so po počitku številne težave lažje rešljive in se hitreje porajajo vedno nove ideje," še eno dejstvo popoldanskemu počitku v prid niza Shane.

Avtorica: M. FL.
Foto: Thinkstock

Preberite še: 11 napak, ki jih neuspešni ljudje delajo med vikendom ali pa Zakaj nas tako privlači prav določena oseba