Z avtom po Dolenjski (in druge ideje za vikend izlet)

Nedvomno smo lahko veseli, da živimo v tako raznovrstni, obenem pa majhni Sloveniji. Prav to nam omogoča raziskovanja, ki se kljub kratkim razdaljam pravzaprav nikdar ne nehajo.

Z avtom po Dolenjski

Med lepše cilje za družinski izlet vsekakor spada Dolenjska. Mnogi jo morda poznajo samo zaradi znamenitega Otočca, ampak ena od treh pokrajin zgodovinske dežele Kranjske ponuja precej več. Podajmo se na pot z avtom in se sproti odločajmo, kaj bi si radi ogledali, katero gostilno obiskali in kje prenočili.

Ste vedeli, da je Kostanjevica na Krki najmanjše in hkrati najstarejše mesto na Dolenjskem? Zaradi pogostih poplav in ker jo z vseh strani obliva reka Krka, jo imenujejo kar dolenjske Benetke. No, podobnosti z italijanskimi Benetkami ne gre pričakovati, a to nikakor ni razlog, da se po otočku ne bi vsaj sprehodili. Poleg reke Krke, Kostanjeviške jame, cistercijanskega samostana s Formo vivo, Krakovskega gozda in Gorjancev najdemo tukaj tudi najdebelejšo vrbo v Sloveniji.

Ob reki Krki blizu Dolenjskih Toplic je kraj Soteska. Verjetno je najbolj znan zaradi nekoč mogočnega dvorca, ki ga je Valvasor označil kar za enega najlepših v habsburški monarhiji. Le delček ga je vid­nega tudi danes. A to, kar se je ohranilo, zares prevzame – grajski vrtni paviljon oziroma Hudičev turn.

Samostan Pleterje, ki ga je leta 1403 ustanovil celjski grof Herman II., je edini še delujoči samostan kartuzijanskega reda v Sloveniji – nekoč so bili na slovenskih tleh štirje. V njegovi neposredni bližini je muzej na prostem, kjer se lahko seznanimo z značilnimi kmečkimi hišami tega območja in je zelo zanimiv tudi za otroke. Že to, da se v njem prosto sprehajajo kmečke živali, je zanje enkratno doživetje.

Če zaradi drugega ne, smo se na Otočcu kdaj ustavili prav zaradi gradu in sprehoda, saj je tamkajšnja kulisa res čudovita. Okolico lahko tudi prekolesarimo, oktobra zagotovo ujamemo kak lep in topel jesenski dan.

Ko reka zapoje

Nekoč je Mura poganjala sto mlinov, danes je od starih rečnih tu le še Babičev pri kraju Veržej. Gre za spomenik slovenske dediščine, ki je neprecenljive vrednosti, saj je še edini značilni plavajoči mlin na Muri. Konec 18. stoletja je delovalo 69 plavajočih mlinov.

Družina Babič je svojega postavila leta 1890, bil je plavajoč in se je prilagajal gladini vode. Plavajoči mlini so bili značilni za ravninske pokrajine. Te so bile dokaj gosto naseljene, prebivalci so pridelovali večinoma žito. Babičev je bil v celoti zgrajen iz lesa in neodvisen od količine padavin. Prvotni je zgorel v požaru in so leta 1925 zgradili novega. Mlinarska koča je nato stala na bregu Mure, vodno kolo pa je bilo pritrjeno na dveh lesenih čolnih.

Sedanji mlin je lesen, postavljen na štirih stebrih ob bregu reke Mure, vodno kolo pa je pritrjeno na dveh čolnih, ki sta iz železa. V Babičevem mlinu se je po odpravi škode, ki jo je na objektu in v okolici povzročila v avgustu narasla Mura, kolo spet začelo vrteti in mleti minuli ponedeljek. Mletje žita na star način je zanimivo za ogled, različne vrste moke je mogoče tudi kupiti, lahko pa le prisluhnemo reki, ko zapoje ... Ste sploh že kdaj stali na kakšnem mlinu?!

Slavnik in razgled na morje

Slavnik je ena bolj priljubljenih gorskokolesarskih točk. Če zima ni prav zoprna, se je nanj mogoče povzpeti ​tako rekoč vse leto, najlepše pa je prav zdaj, na jesen. Odpravimo se lahko iz več smeri. Morda najbolj priljubljena je tura, ki se začne v Kozini. Ko smo na vrhu, se lahko po isti poti vrnemo v dolino, lahko pa se odločimo za spust na primorsko stran, proti Podgorju. Tisti, ki jim to ni dovolj, podaljšajo še do Kraškega roba, od koder se spustijo vse do Hrastovelj.

Z izhodišča v Kozini se pot vije proti jugu in strmo vzpen­ja vse do Tumove koče na Slavniku (1028 metrov), ki je zelo priljubljen kolesarski cilj in ponuja čudovite razglede do morja, Alp in Snežnika. Z vrha se vijugasta pot, ki se tu in tam zoži na pešpot, spusti do Matarskega podolja, edinstvene suhe doline.

To podolje je najobsežnejši primer kontaktnega krasa v Sloveniji, kjer se stikajo fliši in apnenci. Voda, ki priteka s flišnih Brkinov, ob srečanju s kraškim apnencem tu ponikne in je tako ustvarila kar trinajst slepih dolin. Mimo teh dolin nas pot pelje v Markovščino in nato skozi slikovite brkinske vasice. Povzpne se na Artviže in 817 metrov visoki hrib nad vasjo, najvišji vrh Brkinov, kjer stoji cerkvica sv. Socerba. Od tod se spusti proti Rodiku, kjer si lahko omislite postanek malo zunaj poti in si ogledate slovito arheološko najdišče Ajdovščina.

Podzemni svet

Enega največjih kraških spomenikov sveta in zagotovo največjo turistično znamenitost Slovenije, Postojnsko jamo, je vedno znova poučno obiskati. Vhodni del vodi v podzemlje, ki zajema več kot dvajset kilometrov rovov, galerij in veličastnih dvoran ter ponuja enkratno doživetje podzemnega sveta.

Tu je tudi Rov starih podpisov, kjer na stenah najdemo sledi o obiskovalcih že iz 13. stoletja. Del slikovitega podzemnega labirinta si obiskovalci ogledajo s posebnega jamskega vlakca, skozi drugi del pa se sprehodijo, da lahko brez naglice občudujejo igrive kapniške oblike.

Najveličastnejši pogled pa je ob koncu, na reko Pivko, ki mogočna teče v notranjost, da ne omenjamo veselja otrok, kadar zagledajo človeško ribico. Kako do tja: Postojna leži na jugozahodu Slovenije. Pripeljete se lahko po avtocesti, z vlakom ali avtobusom. Postojnska jama leži kilometer od središča mesta. Le 100 do 300 metrov od vhoda vanjo so parkirišča za osebne avtomobile, motorna kolesa in avtobuse.

Preberite še: Najlepši gradovi v Ljubljani in okolici

Morda vas zanima tudi: To so najlepša potovanja z vlakom na svetu, na prvem mestu je železnica blizu nas