Ideja za izlet: Manj znani kotički pod Pohorjem

V bližini avtocestnega razcepa Slivnica pred Mariborom je mogoče najti kar nekaj zanimivih vodnih površin. Prav pridejo za postanek v naravi, nekatere pa v toplejših mesecih celo za namakanje nog. Ena večjih je gramoznica Rogoza, s podtalnico zalit peskokop med mariborskim letališčem in krajem Rogoza.

Dostop do vode je mogoč po makadamski cesti. Obrežje je golo, poraslo le z grmičevjem, zato utegnete v hujši pripeki pogrešati senco. Občina Hoče - Slivnica ima z gramoznico kar nekaj načrtov, saj bi jo radi uredili v privlačnejše rekreacijsko območje.

Slivniški ribniki

Bolj pestro naravno okolje boste našli le dober kilometer stran. Na drugi strani avtoceste se v objemu gozda skrivajo Slivniški ribniki umetnega nastanka. Do njih najlažje pridete po cesti skozi Rogozo in Spodnje Hoče, potem pa zavijete na odcep, ki vodi naravnost v gozd. Trije različno veliki ribniki ležijo na robu Hočkega gozda in segajo skoraj do ceste. Ob srednjem in največjem je urejeno senčno parkirišče. Po obrežju so speljane poti, ki zavijejo tudi v poplavni gozd, kjer prek lesenih mostičkov premagujejo več potokov.

Ribniki skupaj z močvirskim rastjem in gozdom so življenjski prostor številnih ptic in dvoživk. Med slednjimi je tudi redka in v Sloveniji ogrožena žaba česnovka. Nenavadno ime je dobila, ker ob nevarnosti izloči po česnu smrdeč izloček. V gozdu občasno gnezdijo v Sloveniji redke črne štorklje.

Na svoj račun poleg ljubiteljev miru seveda pridejo ribiči. V ribnikih živijo več kilogramov težki krapi, precej manjše rdeče­oke in koreslji, menda pa se najde tudi kakšna ščuka. Ribolovne dovolilnice prodaja Ribiška družina Maribor.

Za širše območje Slivniških ribnikov je značilna svoje­vrstna vodna in poplavna vegetacija. Med drugim tod uspevata redki rastlini evropska gomoljčica in vodni orešek. Za gomoljčico so značilni drobni beli cvetovi, ki skupaj z dolgimi zelenimi listi kot preproga prekrivajo večja gozd­na območja.

Vodni orešek pa podobno kot lokvanj raste v ribnikih. Prav tako ima dolgo steblo, pritrjeno na dno, na gladini pa plavajo majhni listi. Poleti se med listi razvijejo zeleno obarvani plodovi nepravilnih oblik. Jeseni po­stanejo rjavi in olesenijo. Nekoč so jih mleli v moko, saj se po vsebnosti beljakovin lahko primerjajo z žitom.

Različne grajske podobe

Najbližji kraj Slivnica je oddaljen le dober kilometer. V njem se lahko podate na spoznavanje čebelarske učne poti, ki je poimenovana po pomembnem slovenskem čebelarju Janku Pislaku (1934–2013). Z dvanajstimi informativnimi tablami opremljena pot poteka ob vrtu medovitih rastlin in učnem čebelnjaku.

Na robu Slivnice preseneča istoimenski dvorec. Žal lahko občudujete le njegovo zunan­jost, saj že dolga leta čaka na temeljito obnovo in spremembo namembnosti. Neogotski dvorec izvira iz 14. stoletja, ponaša pa se z nenavadnim vogalnim stolpom in prizidano kapelo, ki jo je posvetil škof Anton Martin Slomšek.

Nazadnje je do leta 1990 v njem deloval vzgojni zavod Slivnica. Pred nekaj leti se je zanj našel kupec, a kljub obljubam o obnovi še vedno žalostno propada.

Precej več sreče ima dobre štiri kilometre oddaljeni Hompoš. Nastanek skrbno obnovljenega gradu Hompoš sega v 12. stoletje. Belo dvonadstropno stavbo z urnim stolpom še danes delno obdaja obrambno kamnito obzidje in manjše dvorišče. V poslopju z več krili ima svoje prostore mariborska fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. V privlačnem sodobnem prizidku je poleg predavalnic urejen še gostinski lokal z vrtom, na katerem si lahko oddahnete pred nadaljnjim raziskovanjem okolice.

Z grajskega vrta in obzidja se ponujajo razgledi na nižje ležeča naselja in Drav­sko dolino, okolico pa zaznamuje gozd, ki vabi na sprehod. Za nekdanjim gospodarskim poslopjem v bližini se v gozdu skriva slabo vzdrževana trim steza. Iz Slivnice lahko pridete do gradu kar peš. Na izbiro so namreč manj prometne ceste v smeri Zgornjih in Spodnjih Hoč. Mimo kapele sv. Križa prispete do ribnikov Pivola. Prvi je ograjen in namenjen predvsem ribičem. V bližini sta še dva ribnika, ki sta precej manj obljudena, saj sta delno ograjena in skoraj skrita za gostim rastjem.

Še posebno večji, ki leži tik ob cesti, je s svojo temno vodo in senčnimi bregovi privlačen za postanek. Grad Hompoš je od ribnikov oddaljen le dober kilometer. Do njega vodi sprva makadamska cesta, ki se priključi asfaltirani sredi mogočnega lipovega drevoreda.

Eksotično rastlinstvo

Na robu posestva Pohorski dvor v vasi Pivola je vredno obiskati še privlačen botanični vrt. To je eden najmlajših botaničnih vrtov v Sloveniji. Zanj skrbi Univerza v Mariboru, nastajati pa je začel leta 1994 na območju nekdanjega vojaškega skladišča.

V vrtu so posebno ponosni na več kot stoletje stare sekvoje in orjaški klek. Stojijo na koncu urejenih poti, na manjši vzpetini, s katere se ponujajo lepi razgledi na okolico. Ta predel današnjega botaničnega vrta je bil kot zasebna zbirka zasajen konec 19. stoletja. Eden najbolj priljubljenih delov je atraktivno urejen rozarij s promenado pod vrtničnim špalirjem.

Skozenj se ponuja razgled na grad Hompoš. Vrt je zanimiv v vseh letnih časih. Tako v cvetoči pomladi kot barviti jeseni. Slednjo zaznamuje ginko, katerega živo rumeni listi so videti, kot bi na drevesu viselo na tisoče metuljev. Med drevesi je še več eksotičnih vrst. Kot na primer aravkarija z nenavadnimi listi, ki spominjajo na luske.

Poleg različnih sklopov naravnih, okrasnih, užitnih in uporabnih rastlin lahko občudujete tudi skalnjak, več ribnikov in se podate na arheološko pot med visokimi drevesi. Vije se med hribčki, ki so pravzaprav starodavna gomilna grobišča iz starejše železne dobe.

Več o daljni preteklosti boste izvedeli v bližnji stavbi, kjer je urejena stalna arheološka razstava. Med drugim lahko občudujete »dinozavrova jajca!« Tako so poimenovali ovalne kamnite tvorbe (septarijske konkrecije), ki so jih našli v severovzhodni Sloveniji.

Čas za ozimnico

Ob koncu obiska se velja pomuditi v majhnem, a dobro založenem prodajnem centru pri vhodu, kjer lahko poleg rastlin kupite sadje, zelenjavo in druge dobrote z okoliških polj, sadovnjakov in vinogradov. Vsako soboto dopoldne pa je ponudba na pragu botaničnega vrta še bolj pestra, saj takrat oživijo lične stojnice Pohorske tržnice.

Ta je v nekaj letih postala osrednji prostor, kjer lahko Mariborčani in okoličani kupijo kakovost­ne domače pridelke in izdelke.

Omenjene kraje prečka in delno povezuje več markiranih poti. Najbolj privlačna in dobro označena je dvanajst kilometrov dolga Kotnikova pot, ki je poimenovana po akademskem slikarju Rudolfu Kotniku (1931–1996). Njeno izhodišče je pri teniških igriš­čih v Spodnjih Hočah, obsega pa kar nekaj lažjih vzponov, ki pohodnike nagradijo z lepimi razgledi.

Pot je označena s številko 2, spremljajo jo informativne table, prehodite pa jo lahko v dobrih treh urah. Če vam je celotna predolga, se lahko posvetite samo posamez­nim delom.

Preberite še: Kozjansko: Med biseri, kjer je še tako, kot je bilo nekoč (FOTO)

Morda vas zanima tudi: Pet čudovitih kolesarskih poti po Sloveniji