Intervju, Filip in Blaž: Kaskaderja, ki visita z ljubljanskih stolpnic, bruhata ogenj in skačeta iz avtomobilov

F&B Acrobatics – Filip in Blaž sta tista od adrenalina odvisna mladeniča, ki kljubujeta zakonom fizike in premikata meje zmožnosti človeškega telesa. Kaj sta po poklicu? Marsikaj. Sta akrobata, gimnastičarja, plesalca, žonglerja, bruhalca ognja, kaskaderja, ki jima je v zadnjih štirih letih uspelo povezati šport, umetnost in šovbiznis. Prav v teh vlogah sta nastopila že v številnih reklamah in filmih, nastopala sta že po vsem svetu, tudi v šovih talentov v Sloveniji, Nemčiji, Italiji, Španiji, na Hrvaškem in Danskem, kot govorca sta navdih delila na TEDx dogodkih, poleg tega imata na spletu že kup viralnih videov in še bi lahko naštevali. 

Tokrat smo prav z njima v Mičninem intervjuju klepetali o tem, kako sta si ustvarila službo, ki ju osrečuje.

Glede na to, da vaju pozna praktično vsa Slovenija … Česa o vama še ne vemo? 

Filip: Tega, da sva vedno lačna in ves čas jeva! In tega, da sem najbolj sitna oseba na svetu, ko ne dobim hrane. Tisti "hangry" izraz, torej mešanica besed hungry (lačen) in angry (jezen) je bil narejen zame!

Blaž: Potrjujem! (smeh)

To verjetno pojasni, zakaj ta intervju delamo prav ob kosilu. A glede na vajine neverjetno zapolnjene urnike, je to v resnici prikladno. Vajin delovnik torej zagotovo nima le osem ur?  

Filip: Najini urniki so res pestri in precej razgibani. Zadnje dva dneva sva bila na primer zaprta v studiu, ker smo za televizijo ob 8. do 23. ure snemali nov projekt. Danes sva imela že kup sestankov, trening, snemanje, zdaj sva na intervjuju, potem imamo vajo za neko otvoritev, potem novi treningi, pa še v Škofjo Loko dvignit najine nove promocijske izdelke … V enem dnevu je vse tako spakirano, da si marsikdo sploh težko predstavlja, da je to izvedljivo. Najin celoten urnik je na glavo in popolnoma zapolnjen, ker sva tudi sama hiperaktivna deloholika in uživava v tem, da se vedno nekaj dogaja, namesto da bi stagnirala na eni točki.

Koliko ur je torej namenjenih za trening?

Filip: Trenirava nekje od 6 do 8 ur na dan, odvisno od projektov in tega, če sva sploh v Sloveniji, v teh primerih narediva potem samo 2 uri treninga … Trenirava na GIB-u, v gimnastični dvorani v Šiški, ki je najino igrišče. Tam sva "gor rasla" in tam sva tudi začela najino skupno aktobatsko pot. 

Blaž: To je praktično najina dnevna soba. Večino časa sva itak tam.

Včasih so imeli ljudje na vprašanje, kaj so po poklicu, eno- ali dvobesedni odgovor, ki je veljal do konca njihovega življenja. Kot kaže smo milenijci precej bolj gibčni pri svojih nazivih. Kakšen je torej vajin?

Filip: Kaj sva po poklicu? Poznaš tiste zgodbe, ko so novodobne otroke v osnovni šoli spraševali, kaj želijo biti, ko odrastejo? In so otroci odgovarjali: srečni! A so jih hitro zavrnili, da to ni pravilen odgovor, naj si raje izberejo nek poklic. Midva sva si svojega ustvarila. Pri nas akrobatika prej sploh ni obstajala kot panoga in profesionalen poklic. V resnici sva edina profesionalna akrobata pri nas in v tem uživava. Delava tisto, kar nama gre od rok, a nama hkrati tudi največ pomeni in naju veseli. Od deljenja najinih veščin, izboljšav in tega, da se vedno postavljava na glavo za lastno zabavo in smeh, ker se pač lahko. 

Pa sta sama v vrtcu na to vprašanje že odgovarjala, da bosta akrobata? Na kateri točki sta ugotovila, da bo to vajina služba? 

Blaž: Že od malega, odkar pomnim, sem želel delati v filmski industriji. Malo kot režiser, ampak bolj kot stuntman, torej kaskader. In to sva dosegla. Študiral sem na Fakulteti za šport, kar mi je dalo nek spekter znanj, kar se tiče gibanja, kar je v tem poklicu nujno. Že celo življenje sem stremel k gibanju, k zabavnim stvarem, ki so atraktivne, ob katerih imaš konec dneva občutek, da si presegel svoje meje. Ko dosežeš stvari, ki ti noč prej ne dajo spati, je nor občutek.

Filip: Ne spomnim se, kaj sem hotel biti, ko sem bil majhen. Ampak vem, da sem zdaj, ko sem velik, srečen.

Nastopila sta že pred številnimi znanimi obrazi in pomembneži … Koga bi si še želela med občinstvom? 

Blaž: Ko sva v Moskvi nastopala na vrhu hotela Ritz, naju je prišel gledat sam Jurij Baturin, ruski kozmonavt, ki je že dvakrat poletel v vesolje. Rekel je, da sva edina človeka, ki na Zemlji kljubujeva gravitaciji. To je ena taka stvar, ki nama ogromno pomeni.

Filip: Ko sva to slišala, so bile najine želje uslišane in cilj dosežen. Nastopala sva res že pred vsemi mogočimi estradniki, v veliko čast si štejeva, da so na najin trening prišli iz Cirque du Soleil, ko so bili na obisku v Sloveniji. Učili so se od naju, gledali najin nastop in bili pozitivno presenečeni in navdušeni. To nama res veliko pomeni. A če bi lahko izbirala človeka, ki bi ga želela v publiki ali celo, da bi z nama treniral, je to Kevin Hart. Ker je majhen in zabaven.

Blaž: Končno eden, ki bi ga tebi uspelo dvigniti, tako kot te jaz. (smeh)

Filip: Ali pa The Rock, da bi lahko on tebe! (še več smeha)

Prste sta imela vmes tudi pri snemanju spletne serije z naslovom Fly Guys, ki bo na novi Zuckerbergovi Facebook platformi za spletno televizijo Facebook Watch, kjer sta moči združila z akrobati Dunking Devils. Kakšen projekt je bil to?

Blaž: Tako je, v Fly Guys sva se pridružila ekipi Dunking Devils. Naredili smo serijo, v kateri prikažemo lepote Slovenije in Hrvaške skozi naš akrobatski življenjski slog. 

V Fly Guys bomo med drugim videli najbolj vratolomen kaskaderski podvig – skok čez parno lokomotivo, medtem ko ta resnično sopiha po tirih …

Blaž: To je eden od norih delov druge epizode! V celotni sezoni je 10 epizod, ki so že posnete. Snemali smo od oktobra do sredine decembra. In ja, tudi vse vodne stvari smo snemali pozimi. Ko smo se zjutraj zbudili na Bloškem jezeru, je bila –1 stopinja Celzija, na vodi led, mi pa smo skakali vanjo. Norih podvigov je kar nekaj!

Za del predstav potrebujeta kar nekaj opreme. Se vajini garaži spreminjata v skladišče?

Filip: Moje stanovanje skoraj ni več stanovanje, ampak je odlagališče vsega mogočega. Pol kilometra plezalne vrvi, dvajset kilogramov varovalne opreme, pa elektronske rolke, hodulje, vse za ogenj, te opreme je povsod toliko, še avto je vedno poln. Zabavne logistične težave. 

Blaž: Po drugi strani pa pogosto za nastop potrebujeva le svoji telesi.

Začela sta tudi s projektom ACROG – akrobatski vlog. Kaj vse bo na njem?

Filip: Najini ACROGI so preprosto zapisani. V tem letu je 52 tednov, v teh bo 50 vlogov. Prvi teden je bil teaser zanje in v zadnjem bo en skupek najboljših trenutkov in fail kompilacij. Najini vlogi spremljajo najine podvige, ki jih ni malo. Hočeva pokazati ljudem, kaj vse lahko narediš, če vlagaš toliko svoje energije in volje, da se je fino gibati in ustvarjati svoje sanje s tistim, kar ti največ pomeni. V vlogih se najde vse, od najinih nastopov, treningov, snemanj, fotografiranj, do ogromne količine hrane, ki jo morava zaužiti, da sva nasmejana. Delava na tem, da pokaževa, česa je človeško telo sploh sposobno. Ne marava jamranja in turobnega pogleda na svet, raje pokaževa, da lahko na dnevni bazi premikaš meje.

Če smo že pri premikanju mej. Pred kratkim sta nastopila na 20. nadstropju novega ljubljanskega velikana, hotela InterContinental in to na zunanji strani … Ob gledanju takšnih posnetkov marsikdo pomisli, da sta malo nora in neodgovorna … A verjetno ne stavita samo na to, da imajo norci srečo, ampak je varnost na prvem mestu? 

Blaž: Glede na to, da sva oba plezalca, vajena višine, poznava opremo in znava vse varno pripravit, je bistvo v tem, da moraš zaupati ne le samemu sebi, ampak tudi celotni opremi. Najbolj zanimiv občutek je, ko vse to pripraviš, potem pa moraš dejansko splezati čez rob, sesti v pas in takrat vidiš, če si vse naredil prav ali ne. Če gre na taki višini kaj narobe … Morda se sliši čudno, ampak tisti, ki bi odletel, bi končal hitro, z adrenalinom v krvi, tisti, ki bi ostal zgoraj, bi v resnici bolj nasrkal.

Filip: Najini gledalci so bili v hotelu, na 20. nadstropju, midva pa sva na nekajcentimetrski vrvi nastopala na zunanji strani steklene stene … Kar se tiče varnosti – ker zanjo skrbiva sama, vse desetkrat pregledava, da ne gre kaj po zlu. Ker če gre, se lahko hitro konča. Ne gre za strah, ampak za skrb, ali me bodo moja tehnologija in varovalni pripomočki rešili ali sem odgovoren sam zase. Vem, da se lahko s svojimi rokami držim 100 metrov nad tlemi, vprašanje pa je, ali me bosta vrv in pas. Ampak ko se enkrat obesiš in vidiš, da tudi to drži, se prepustiš in nato začneš uživat. In ko si enkrat 100 metrov nad tlemi, verjemi, da uživaš.

Do zdaj sva preživela. In to brez večjih poškodb. Da pri tej lepi številki neobičajnih podvigov še vedno dihava in se premikava, ne gredo zasluge sreči in naključjem, ampak temu, da sva previdna, vedno premisliva in z glavo skačeva v neznano.

Ko smo že pri glavi in poškodbah, Filipovo čelo je menda napadla zofa …

Blaž: To je bila res takšna rutinska poškodba, kot bi doma padel po stopnicah. V hotelski sobi sva čisto normalno trenirala, imela sva ogromen in težak kavč, jaz sem se ulegel pod njega in ga dvigoval, ko se je pod njega ulegel še Filip, pa se je tista težka kovinska konstrukcija odpela in mu padla na glavo.

Filip: Jaz sem videl samo temo. Vedel sem, da sem tisto vajo za moč izvedel pravilno in ni mi bilo čisto takoj jasno, kaj se je zdaj zalomilo. In potem sem videl, da je popustilo moje okolje. 

Imata še kakšno takšno poškodbo, pridelano po neumnem naključju? 

Blaž: Jaz sem si pred kakšnimi štirimi leti, ko sem se bolj posvetil gimnastiki, zlomil oba gležnja hkrati. Takrat nisem smel več skakati, kakšne tri mesece zatem pa sva se spoznala s Filipom. Začela sva izvajati talne akrobacije, ko sem jaz ležal na tleh in ga dvigoval z rokami. V bistvu sva prav zaradi te poškodbe ustvarila nekaj novega in zabavnega ter pravzaprav začela najino zgodbo. 

So vaju zaradi kakšnega od samoiniciativnih podvigov kdaj oglobili? 

Filip: Ja, za nepravilno parkiranje (smeh). Ampak še to, ker se nama vedno nekam mudi in potem kdaj parkirava tam, kjer ne bi smela. Seveda tako, da nikogar ne ovirava, ampak je vseeno nepravilno parkiran.

Katerih je top 5 najbolj norih podvigov, ki sta jih v svoji karieri naredila?

Blaž: InterContinental je bil zagotovo eden bolj norih. In te oslarije, ki jih zganjamo z avtomobili, ko se z vrvjo privežemo nanje in bordamo ali smučamo po snegu. Pa to, da sva se med letom v Singapur začela dolgočasiti in sva v letalski kabini začela izvajati akrobacije in zabavala druge potnike. Še stevardesa naju je fotografirala. Potem smo zdaj snemali na vlaku in sva na strehi med vožnjo izvajala akrobacije …

Filip: Kaskaderska snemanja so vedno zabavna. Ko te zbijejo z avtomobilom, z glavo letiš skozi šipo, goriš in podobno. Ali pa skakanje iz avta v avto med vožnjo … A čez čas to postane del rutine. Kakšne stvari, ki so za vas mogoče nore, so za naju že vsakdanje, saj jih izvajava tako pogosto. 

Kaj svežega pripravljata v prihodnje? 

Filip: Pred kratkim so naju preobrazili v 70-letna gospoda. Taka sva šla trenirat v fitnes in vsi so mislili, da sva dejansko dva starejša občana. Čez čas pa sva začela izvajati najine akrobacije, salte, ekstremne vaje za moč, da so vsi debelo pogledali. Ta video ima zdaj že več kot pol milijona ogledov, kar je za naju fino glede prepoznavnosti. Do konca leta imava v načrtu še vrsto lepih podvigov, eden bolj zabavnih in upajmo tudi izvedljivih, je to, da bi kot akrobata – eden na drugem – nastopila na krilih letala, ko je ta v zraku. V najslabšem primeru pač skočiva s padalom.

Želiva si, da bi bili gibalci, tako kot so glasbeniki, lahko glavna točka dogodka, ne le spremljevalci. Da bi 20 tisoč ljudi prišlo na Madison Square Garden gledat duo F&B Acrobatics, tako kot pridejo poslušat Justina Bieberja. Zato se trudiva dati ljudem čim več. Rada imava nove izzive in najin razvoj se še zdaleč ni končal.

Avtor: Maja Fister

Foto: arhiv F&B Acrobatics

Video: YouTube